Pljučna hipertenzija je bolezensko stanje z zvišanim krvnim tlakom v pljučnih žilah. Bolezen najprej prizadene male arterije in kapilare pljuč, ki postanejo toge, se ožijo ter postopoma uničujejo. Nastanejo lahko tudi strdki, ki žile povsem zaprejo. Kri skozi prizadeto ožilje težje teče in v pljučih naraste tlak. Desni del srca posledično porabi več energije za črpanje krvi skozi pljuča in zaradi tega srčna mišica oslabi. Zdravniki ločujejo pet oblik pljučne hipertenzije. Najpogosteje se pojavi ob znanih pljučnih in srčnih boleznih ter napoveduje slabšo prognozo že obstoječe bolezni in ovira zdravljenje. Prav tako se lahko pljučna hipertenzija pojavi ob revmatoloških in katerih drugih redkejših boleznih ali zaradi kroničnih strdkov v pljučih. Bolezen je najbolj usodna takrat, ko se pojavi brez jasnega razloga ali dedno. "V tem primeru pljučna hipertenzija zelo hitro napreduje. Če ni pravočasno odkrita in zdravljena, lahko srce v manj kot treh letih po postavljeni diagnozi popolnoma odpove. Petdeset odstotkov primerov te oblike pljučne hipertenzije se konča s smrtjo," je pojasnila Salobirjeva.
Ogrožene predvsem mlade ženske
Diagnostika pljučne hipertenzije večinoma ni zapletena, a do diagnoze pogosto pride prepozno, ker so težave neznačilne in se pojavljajo tudi pri drugih boleznih. Znaki, kot so občutek težkega dihanja, omotica in pospešen srčni utrip, se sprva pojavijo ob večjih naporih. Nato se zmogljivost postopoma zmanjšuje, vedno manjše napore pa spremljajo občutek hitrega utripanja srca, zadihanost in bolečina v prsnem košu. Kasneje začnejo otekati goleni, pojavijo se pomodrele ustnice in krvavo izkašljevanje, med telesnimi napori pa je možna tudi izguba zavesti. "Ob teh težavah je pomembno pomisliti na bolezen, poiskati zdravniško pomoč in pri zdravnikih tudi vztrajati, saj ti simptome sprva pogosto povežejo s stresnim življenjem, pomanjkanjem kondicije in prekomerno telesno težo," je poudarila Klara Klančar, predsednica Društva za pljučno hipertenzijo Slovenije, ki je tudi sama s pomočjo operacije uspešno prebolela bolezen - pri njej je nastala zaradi kroničnih strdkov.
Medtem ko se lahko strdki v pljučnih arterijah odstranijo z zahtevnim operativnim posegom, ki ga za slovenske bolnike opravijo kirurgi na dunajski Univerzitetni kliniki, se pri pljučni hipertenziji, ki se pojavi v povezavi z drugimi boleznimi, zdravi predvsem osnovna bolezen, bolniku pa se predpišejo tudi zdravila za podporo delovanja desnega dela srca in za preprečevanje nastajanja strdkov. Za zdaj ni zdravila za usodne oblike pljučne hipertenzije, z ustreznim zdravljenjem je možno le upočasniti napredovanje bolezni. "Ta najhujša oblika bolezni lahko prizadene vse, tako moške in ženske, otroke in starostnike, vendar so najbolj ogrožene mlade ženske, še posebej če jemljejo hormonsko kontracepcijo, ki lahko povzroči nastajanje strdkov v pljučih," je opozorila Salobirjeva, ki je tudi članica strokovnega odbora društva.
Bolniki morajo spremeniti način življenja
Ko bolezen napreduje in druge možnosti zdravljenja niso več učinkovite, je edina možnost presaditev pljuč, ki čaka tudi bolnika s pljučno hipertenzijo Stanka Podbregarja, saj so pri njem strdki v pljučih na mestih, ki niso operativno dostopna. "Pred petimi leti sem med kašljanjem prvič izpljunil kri. Po tem se izkašljevanje krvi sicer nekaj časa ni ponovilo, me je pa vse pogosteje pestil suh kašelj. Nekaj časa sem prejemal antibiotike, zdravniki so menili, da gre za bronhitis in šele na drugem slikanju pljuč se je pojavil sum na pljučno hipertenzijo," se spominja Podbregar, ki je na pravilno diagnozo čakal štiri leta, zdravje pa se je v tem času tako poslabšalo, da ni zmogel niti hoditi po stopnicah.
Tako kot Podbregar, ki je po postavljeni diagnozi izgubil trideset kilogramov, morajo bolniki s pljučno hipertenzijo prilagoditi in spremeniti svoj način življenja. Priporočljivo je opustiti kajenje, biti redno telesno aktiven, se zdravo prehranjevati in vzdrževati primerno telesno težo.