Slovenska reprezentanca na SP v Carigradu ni izpolnila napovedi. Ocena?
Napovedovali smo en finale in ponovitev najboljših letošnjih rezultatov, kar smo lahko pričakovali povsem realno. S tega stališča ciljev nismo izpolnili. S ponovitvijo dosežkov bi se vsi atleti lahko uvrstili najmanj v nadaljnji krog ali celo finale. To priložnost bodo morali atleti iskati v Helsinkih in Londonu.
Torej ocenjujete nastop kot neuspešen?
Izgovorov ne bom iskal. Toda deveto mesto na svetu Marije Šestak v troskoku ne moremo jemati za neuspeh. Bolj kot neuspešne bi nastope slovenske četverice ocenil kot zamujeno priložnost.
Olimpijska sezona na prostem je pred vrati. Kako slovenska atletika vstopa vanjo?
Verjamem, da bodo vsi štirje atleti, ki so nastopili v Carigradu, že v Helsinkih izjemno motivirani, da popravijo vtis. V Turčiji so spoznali, da samozavesten nastop pomeni preboj v naslednji krog. Predvsem v Helsinkih in tudi Londonu bomo tekmovali z relativno številno ekipo. Verjamem, da slovensko atletiko ne čaka le naporna, temveč tudi uspešna sezona.
Iz poročevalskih oči je bilo SP v Carigradu organizirano fantastično. Je bilo videti tako tudi iz funkcionarskega, trenerskega in atletskega pogleda?
Kar zadeva prevoze, prehrano in bivanje je vse res potekalo tekoče. Tudi ljudje so izjemno prijazni, kar vsem prisotnim daje dodatno energijo. Iz tega stališča je bilo prvenstvo res fantastično organizirano. Edina, a velika temna lisa se je zgodila v sprintih, kjer si organizatorji ne bi smeli privoščiti, da atleti startnega strela niso slišali enakomerno. Davek so plačali nekateri najboljši sprinterji na svetu. In tudi Marina Tomič, čeprav naj to ne zveni kot opravičilo za njen neuspeh. Mislim, da bi se morala tudi Mednarodna atletska organizacija vprašati, kakšen je smisel, da so norme za nastop na svetovnem prvenstvu tako visoke. To gotovo ni motivacijsko za številne atlete. Poglejte le, s kako majhnim številom atletov so denimo tekmovale Madžarska, Avstrija in navsezadnje tudi Finska in Švedska.