Krščansko izročilo
V letih 308-324 je na območju rimskega imperija vladal cesar Licinij, ki se je sprl s svojim sovladarjem Konstantinom I. Velikim - prvim rimskim cesarjem, ki je sprejel krščanstvo. Od njunega nesoglasja dalje je Licinij v kristjanih videl sovražnike in ker je bilo treba sovražnike ali spreobrniti ali pa pobiti, je tudi vojakom na območju, ki mu je vladal, ukazal, naj se krščanstvu nemudoma odpovejo ali pa bodo kaznovani s smrtjo. Temu odloku se je uprlo štiridesetih vojakov elitne legije, ki so bili pripravljeni za svojo vero umreti.
Vojakom seveda ni bilo prizanešeno. Po tem, ko so se vsi skupaj podpisali pod zadnje pismo, so vseh 40 slekli do golega in jih v eni najhujših zim takratne Armenije odpeljali do zamrznjenega ribnika. Tam so jih pometali v vodo, kjer so tragično umrli.
Zadnja skušnjava: ribnik ali kopel?
Še prej naj bi se Cesar Licinij zatekel k zadnjemu poskusu. Ob ledeni ribnik je namestil, tako vsaj pravi legenda, toplo kopel in elitnim vojščakom še zadnjič ponudil, da se spreobrnejo.
Presenetljiva in zanimiva - za nekatere verujoče pa izkaz pravice - je tudi prigoda, ki se je zgodila ob ribniku. Eden od vojakov naj bi si dejansko premislil in iz mrzle vode skočil naravnost v toplo kopel. Ker je prehitro spremenil temperaturo telesa pa je doživel infarkt in umrl.
Od kod torej 40. mučenikov, če pa jih je eden od njih zapustil? Umorjenim vojakom se je nepričakovano v ribniku pridružil eden od stražarjev, ki ga je njihovo trpljenje tako ganilo.
Trupla mrtvih vojakov so zažgali na grmadi naslednji dan - 10. marca.
Povračilo za dan žena
Večina ljudi ve, da na dan mučenikov moški prejmejo simbolno darilo - suhe slive, trnje in klobaso, mnogo pa jih ne ve, da naj bi to darilo opozarjalo moške, da se mučeništvo v njihovem življenju še vedno ni konec. No, vsaj včasih je bilo tako. Danes dan mučenikov večinoma služi bolj kot odgovor dam na pozornost gospodov, ki se dva dni pred tem, na 8. marec, spomnijo svojih žena.
Vsem gospodom tako čestitamo ob dnevu mučenikov.
