V ZDA radi govorijo o tako imenovani kulturi orožja (gun culture), ki jo razlagajo s tradicijo, ki izhaja iz revolucionarne vojne, osvajanja zahoda, pravice do samoobrambe in lovstva. Kako močno je zasidrana, dokazuje to, da je pravica do nošenja orožja zapisana v ameriško ustavo, in sicer v znameniti drugi amandma. Ta je zaradi ne povsem razločnega pomena sicer predmet večnih polemik, a je vrhovno sodišče v zadnjih nekaj letih razsodilo, da ustava jasno dovoljuje last orožja. Najbolj odmevna je bila razsodba iz leta 2008, ki je razveljavila zakon v ameriški prestolnici Washington D.C., ki je last orožja, tudi pištol, prepovedoval (ni pa vrhovno sodišče prepovedalo nadzora nakupov, denimo z licencami).

Pravica do lastnine orožja je tudi pomembno politično in družbeno vprašanje. Znano je, da so nekateri deli države, zlasti jug in zahod, bolj naklonjeni nošnji orožja, medtem ko so mu najmanj naklonjeni v urbanih središčih. Organizacija Župani proti nezakonitemu orožju želi med drugim doseči prepoved prodaje orožja, kot so polavtomatske puške (Američani so samo leta 2009 za "zasebno rabo" pokupili 400.000 polavtomatskih pušk AK-15). Newyorški župan Michael Bloomberg, ki sodeluje v omenjeni organizaciji, zahtevo po strožjem nadzoru in omejitvah utemeljuje s podatkom, da je bilo od leta 1968 v ZDA s strelnim orožjem ubitih več Američanov, kot jih je padlo v drugi svetovni vojni. Predlani je bilo s strelnim orožjem v ZDA ubitih 8775 ljudi.

V političnih kampanjah v preteklosti je bila ta tema precej pomembna, v zadnjem času pa je usahnila. Republikanci so tradicionalno na strani svobode pri nakupu orožja, medtem ko demokrati veljajo za bolj naklonjene omejitvam. Leta 2008 so v ZDA zabeležili opazen porast nakupov orožja, spodbujenih s strahom pred tem, da bo Barack Obama kot predsednik poostril nadzor in pogoje nakupa orožja. Vendar so tudi demokrati pri tem vprašanju vedno previdni, saj nočejo pluti proti vetru. Gallupova raziskava iz oktobra lani namreč kaže, da je prepovedi nakupa pištol naklonjenih le 26 odstotkov Američanov, kar je najmanj, odkar opravljajo meritve. Ko so jo leta 1959 opravili prvič, je bilo prepovedi naklonjenih šestdeset odstotkov vprašanih.

Ni presenetljivo, da je Nacionalna orožarska zveza (NRA) tradicionalno na strani republikancev in da aktivno lobira za kandidate, ki podpirajo pravico do lastnine orožja. NRA je bila večkrat izglasovana za najvplivnejšo lobistično organizacijo v Združenih državah. Letos bo po napovedih skupaj z gospodarskim združenjem industrije strelnega orožja v volilno kampanjo vložila 225 milijonov dolarjev. Podpirali bodo kandidate za kongresnike in senatorje in pa seveda republikanskega predsedniškega kandidata. Zaenkrat v republikanski tekmi niso podprli nikogar in čakajo rezultate. A nekaj je za NRA, ki ima štiri milijone članov, jasno. "Vsakdo bo boljši od Obame," pravi predstavnik za stike z javnostjo lobističnega krila NRA Andrew Arulanandam. NRA svojo prisotnost v predsedniški volilni tekmi opravičuje z bojaznijo, da bi Obama za vrhovnega sodnika predlagal koga, ki bi pomagal spremeniti sedaj veljavne odločitve o pravici do lastnine orožja (omenjena odločitev iz leta 2008 je bila sprejeta s petimi glasovi proti štirim). NRA tudi aktivno nagovarja svoje člane, naj gredo na volitve. "Letošnjih volitev ne bodo odločili mediji, odločili jih bodo lastniki orožja," na spletni strani NRA piše predsednik Wayne LaPierre. Napori NRA so razumljivi, saj želi biti glasna, vendar pa je vprašanje pravice do lastnine orožja v predvolilni kampanji daleč v ozadju za krizo, zdravstvenim sistemom in drugimi bolj perečimi temami. Za povrhu Obama kakšnega omejevanja pravice do prodaje in lastnine orožja sploh ne omenja. Tako ga bo v več zveznih državah še naprej mogoče pridobiti s precej manj birokracije in naporov kot potni list.