V okrožnici državna sekretarka na omenjenem ministrstvu Mojca Škrinjar navaja, da referendumska kampanja o družinskem zakoniku postaja iz dneva v dan intenzivnejša. Tako se, kot piše Škrinjarjeva, kampanja odraža na različnih področjih, ki se ukvarjajo z družino, dosegla pa je področje dejavnosti, ki so določene za vrtce in šole.

Da bi se delo po vrtcih in osnovnih šolah izvajalo čim bolj nemoteno, na ministrstvu predlagajo, da se v šolah in vrtcih v obdobju referendumske kampanje izogibajo temam, ki jih vsebuje družinski zakonik. Kampanja pred referendumom o družinskem zakoniku, ta bo potekal 25. marca, se je uradno začela 24. februarja. Referendum je s podpisi več kot 42.000 državljanov zahtevala Civilna iniciativa za družino in pravice otrok.

Deset razlogov za

Deklaracijo 10 X ZA družinski zakonik je do sedaj podpisalo več kot 500 posameznikov, civilno-družbenih organizacij in strank, pa je na današnji novinarski konferenci povedal vodja koordinacije Gibanja za družinski zakonik Miha Lobnik. Po njegovih besedah se je kampanja nasprotnikov sprejema zakonika deloma spremenila v poslušanje neresnic.

V deklaraciji, ki jo je v soboto sprejelo gibanje, so našteli deset razlogov v prid sprejemu zakonika. Tako med drugim navajajo, da zakonik nikogar ne ogroža in nikomur ničesar ne jemlje, daje pa pravice tistim, ki jih sedaj nimajo. Ob tem dodajajo, da zakonik vsem otrokom zagotavlja enake pravice ne glede na to, v kakšni obliki družine živijo, ter izboljšuje položaj otrok v rejniških družinah. Po besedah Lobnika se je podpori zakoniku pridružil tudi predsednik republike Danilo Türk.

Strokovni direktor Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Rajko Kenda, ki je na novinarski konferenci poudaril, da nastopa kot državljan in ne direktor, pa ocenjuje, da je družinski zakonik dober, kar najbrž priznavajo tudi tisti, ki sprejemu nasprotujejo. "Gre samo za to, da neka plima homofobnosti utegne povzročiti, da bo zakonik potonil z vsemi svojimi dobrimi lastnostmi. To je jedro problema," je dejal.

Po besedah docentke na Fakulteti za družbene vede, sicer pa nekdanje državne sekretarke na ministrstvu za delo, Anje Kopač Mrak ključne novosti družinskega zakonika omogočajo, da otroci ne bodo ujeti v birokratske postopke države. Kot je povedala, bodo centri za socialno delo delali strokovno z družino, o ukrepih pa bodo odločala sodišča. Po njenih besedah po trenutno veljavnem zakonu o odvzemu otroka odloča upravno sodišče, po novem zakoniku pa bodo to pristojnost imela civilna sodišča oziroma njihovi posebni oddelki.

Kopač Mrakova je poudarila, da družinski zakonik tudi določa, da lahko center za socialno delo v spremstvu policije proti volji staršev vstopi v stanovanje, s čimer so imeli do sedaj težave. Po njenih besedah zakonik omogoča tudi izdajo začasne odredbe, ki napotuje otroka na zdravljenje v primeru, da starši zaradi različnih razlogov ne dovoljujejo nujnega zdravljenja. Vsi ukrepi, ki so opredeljeni, so tudi časovno omejeni, je dodala.

Pred referendumom o družinskem zakoniku se je oglasila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik. V sporočilu za javnost je poudarila, da bi družinski zakonik lahko odpravil nekatere pomanjkljivosti pri zagotavljanju pravic otrok. Zavrnitev zakonika pa bi čas za razrešitev nekaterih odprtih vprašanj podaljšala za najmanj leto dni.

Varuhinja meni, da predlagane rešitve izboljšujejo normativno ureditev na področju družinskih razmerij, zlasti pa položaj in pravice otrok. Hkrati v sporočilu, ki nosi slogan "vem, o čem odločam", ugotavlja, da se je javna razprava o zakoniku bolj ali manj omejila le na vprašanja, ki sploh niso bistvena za položaj in pravice otrok.

Ob tem je v sporočilu, objavljenem na spletni strani varuha, izpostavila ureditev, ki prepoveduje telesno kaznovanje otroka ter izpostavljanje drugim oblikam ponižujočega ravnanja.

Prenos pristojnosti za odvzem otroka

Poudarila je, da je pomembna pridobitev družinskega zakonika tudi opredelitev, kdaj lahko sodišče enemu ali obema od staršev prepove izvajanje posameznih upravičenj iz starševske skrbi. Družinski zakonik pa med drugim določa še, da bo odvzem otroka, ki je po veljavni zakonodaji v pristojnosti centrov za socialno delo, prenesena v pristojnost sodišč.

Izpostavila je tudi novost v zakonodaji - zakonska opredelitev namestitve otroka z namenom posvojitve. Pred samo posvojitvijo je torej mogoče spremljati otroka, ki je že vključen v družino morebitnih posvojiteljev, in ugotavljati, če bi bila takšna posvojitev v največjo otrokovo korist, poudarja varuhinja.