Za razliko od genetskih mutacij, ki jih povzročajo kancerogene in strupene snovi, so spremembe DNK, ki jih povzroča telovadba, koristne, saj pomagajo mišicam delovati bolje in bolj učinkovito. Do teh sprememb pa pride že po dvajsetminutni telovadbi.
Juleen Zierath je profesorica psihologije na Karolinska inštitutu v Stockholmu, s kolegi pa je v reviji Cell Metabolism poročala o teh zelo zgodnih spremembah mišičnih celic, ki jih doživimo prvič, ko se s kavča prestavimo v telovadnico.
Raziskovalci so delali s skupino 14 mladih moških in žensk, ki se niso ukvarjali s športom, prosili pa so jih, naj telovadijo na kolesu, ki je beležil njihove najvišje stopnje aktivnosti. Prostovoljci so raziskovalcem dovolili vzeti tudi vzorec mišičnega tkiva iz kvadricepsa. Vzorec tkiva so vzeli pred telovadbo in nato še enkrat po 20-minutni vadbi.
S pomočjo vzorcev so lahko primerjali dogajanje v genih, ki so povezani z mišicami. V tkivu, ki je bil odvzet po telovadbi, je bilo več aktiviranih genov, pri DNK-ju pa so opazili manj metilacije, ki DNK-ju omejujejo sposobnost dostopanja do in aktiviranja določenih genov. Z nadzorom, koliko metilacije se odvija v posameznih celicah v določenih trenutkih, lahko telo nadzira, kateri geni v DNK-ju se aktivirajo. Ta proces na primer loči razvoj celic oči od razvoja jetrnih celic.
Metilacija sicer pomaga mišičnim celicam ob telovadbi, ko jih napolni s pravilnimi encimi in hranilnimi snovmi, ki jih mišica potrebuje za prestajanje napora. Intenzivnejša vadba pa v tek požene tudi več metilnih skupin.
