To je občina pred petimi leti prodala zasebni družbi Livia v lasti podjetnika Joca Pečečnika na podlagi tri leta starega potrdila upravne enote, da zemljišče ni v denacionalizacijskem postopku. Kljub temu so jih z upravne enote konec leta 2010 obvestili, da je Zadružna zveza Slovenije za ta zemljišča vložila zahtevo za vračilo že pred skoraj dvema desetletjema. Še bolj pa so se tla pod nogami občini zamajala novembra lani, ko je upravna enota z delno odločbo podprla vračilo zemljišč v naravi.

Ker bi morebitno vračilo kupnine za zemljišče, ki z obrestmi vred predstavlja kar 15 odstotkov kamniškega proračuna, močno načelo njihov razvoj, so na občini pretehtali več poti, ki bi jih popeljale iz pogubne zadrege. Med drugim so se na delno odločbo o vračilu takoj pritožili na kmetijsko ministrstvo in v pritožbi jasno navedli, da zadruga nikoli ni bila lastnica teh zemljišč, ki prav tako nikoli niso bila denacionalizirana. Potem pa so obrnili ploščo in se ogreli za poravnavo.

Po javnem pismu župana Marjana Šarca, v katerem je "svaril", da bi bil lahko izid negotovega dolgoletnega sodnega postopka usoden tudi za gradnjo mestnih šol, so se na zadnji seji za poravnavo ogreli tudi občinski svetniki. K odločitvi jim je pomagala tudi občinska pravnica Maja Hauptman, ki je potrdila, da bi dolgoletni spor obema stranema prinesel predvsem velikanske stroške, da je izid negotov in da bi s tožbo države občina dobila kvečjemu odškodnino nekaj tisoč evrov.

Zato so svetniki v dobro občine složno podvomili tudi v tehtnost dokazov, da kmetijska zadruga nikoli ni bila lastnica teh zemljišč oziroma je bila njihov uporabnik zgolj dve leti (od leta 1962), nato se je njihovi uporabi odrekla sama.

Zgolj pravno vprašanje

"Ali je približno dveletna brezplačna uporaba zemljišč zadosten razlog za vložitev denacionalizacijskega zahtevka, je pravno vprašanje," je prepričeval tudi župan Šarec, ki ocenjuje, da sta s poravnavo obe strani naredili nekaj, kar jima je v ponos, s tem prispevali pomemben delček k razvoju Kamnika in bosta lahko tudi v prihodnje zgledno sodelovali, saj ima zadruga v denacionalizacijskem postopku še več zemljišč.

"Tako se bo v prihodnjih dneh med obema strankama uskladilo besedilo poravnave. Ta pa bo sklenjena na naslednji obravnavi pred pristojno upravno enoto Kamnik, ki vodi denacionalizacijski postopek," so včeraj po potrditvi poravnave še na zadružni strani sporočili z občine.

Nekateri zgroženi občani, ki se ne želijo izpostavljati, pa še vedno menijo, da je občina pokleknila, saj poravnana zemljišča nikoli niso bila denacionalizirana in niso bila nikoli v lasti zadruge. Opozarjajo pa tudi, da občina s poravnavo zadrugi ne vrača le 1,6, marveč 2,7 hektarja kmetijskih zemljišč, in se lahkomiselno zavezuje, da v postopku denacionalizacije ne bo nasprotovala vračilu nepremičnin Zadružni zvezi Slovenije.

Še več, na večernem izrednem zboru je občina pristala tudi na dodatno zahtevo KGZ Kamnik. S to se je zavezala, da bo po tem, ko bo zadruga prejela v last in posest še tri parcele v Podhruški in Motniku, na katerih oziroma okoli katerih so zgrajeni objekti, od njih te parcele odkupila ali zamenjala za zazidljivo zemljišče na drugi lokaciji v izmeri od 3000 do 5000 kvadratnih metrov, in sicer v roku dveh let.

Preberite si še sporočilo za javnost kamniškega župana Marjana Šarca: Denacionalizacijski postopek v zvezi z zemljiščem v Volčjem Potoku utegne korenito poseči v tempo gradnje mestnih šol.