Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so v Sloveniji ženske bolj izobražene kot moški, pa kljub temu v povprečju prejemajo nižje plače. Kaj je vzrok tej neenakosti?

Razlogov je več. Med glavnimi so predsodki in stereotipi o primernih poklicih za en in za drugi spol in posledična koncentracija žensk na področju tekstilne industrije, zdravstva, sociale, vzgoje in izobraževanja ter moških na tehničnih in naravoslovnih področjih, v predkriznih časih tudi na področju gradbeništva. Ženske so tako bolj prisotne v dejavnostih, kjer so plače že v izhodišču nižje.

Pomemben razlog je tudi delitev neplačanega dela, torej obveznosti za dom in družino, med partnerjema - ženske tako opravijo več dela doma, moški pa na ta račun več časa posvetijo službi, lažje gradijo kariere in napredujejo. S tradicionalno porazdelitvijo odgovornosti je povezano tudi to, da ženske veliko pogosteje koristijo dopust za nego bolnega otroka ali delajo s skrajšanim delovnim časom, kar se, seveda, pozna pri plači in tudi kasneje pri pokojnini. Je pa potrebno povedati, da je Slovenija država z eno najnižjih razlik med povprečno plačo ženske in povprečno plačo moškega v EU. K temu pomembno prispeva tudi zakonsko določena minimalna plača in izhodiščne plače, ki so
opredeljene v kolektivnih pogodbah.

Kakšni so razlogi delodajalcev za diskriminacijo žensk?

Diskriminacija je na trgu dela prisotna v različnih pojavnih oblikah. Če začnemo pri kadrovanju - velikokrat delodajalci v mladih ženskah ne vidijo njihovih sposobnosti in potencialov, ampak jih vidijo zgolj kot tiste, ki bodo najverjetneje odsotne z dela zaradi materinstva. Zaradi obstoječih predsodkov in stereotipov o tem, kakšen je primeren poklic za žensko in kakšen za moškega, pa delodajalci velikokrat določenih del tudi ne vidijo kot primernih za ženske. Kljub zakonski prepovedi se še vedno dogaja, da delodajalci ženskam na razgovorih za zaposlitev postavljajo vprašanja, ki nimajo neposredne zveze z delom - npr. ali imajo otroke, koliko so stari, so poročene, so noseče, nameravajo imeti otroke itd. Ko se ženska vključi na trg dela, pa ima pogosto manjšo možnost za napredovanje, kar se posledično odraža tudi v nižjem plačilu. Diskriminacija je nezakonita, zato opravičila zanjo ni.

Na kakšen način bi moralo biti organizirano podjetje, da bi bilo ženskam in družinam prijazno?

V Sloveniji imamo vedno več podjetij, ki so pridobila certifikat Družini prijazno podjetje. Ukrepov, s katerimi podjetja to dosežejo, je veliko - od fleksibilnega delovnega časa, možnosti odsotnosti z dela zaradi uvajanja otroka v vrtec, spremljanje otroka na prvi šolski dan itd.

Kaj imajo skupnega ta podjetja? Verjetno to, da so v njih zaposleni zadovoljni in posledično učinkovitejši, ker jim je usklajevanje družine in poklica olajšano.

Če se družba mora preoblikovati tako, da bodo moški in ženske enakopravni, kaj lahko k temu prispevajo ženske?

Ker smo družba moški in ženske, je odgovornost za dosego enakosti na vseh nas, ni samo "stvar" žensk. Pomembno je, da se ženske svojih pravic zavedajo in jih tudi v praksi uveljavljajo.

Kakšno je stališče Urada za enake možnosti glede dejstva, da je v vladi samo ena ženska?

Na zadnjih volitvah smo v državnem zboru dosegli velik preboj, imamo tretjino poslank, s čimer smo dosegli kritično maso, torej tisto mejo, ko naj bi se pri odločanju in umeščanju tem na dnevni red razprav poznal vpliv spola. Raziskave kažejo, da takšna masa omogoča, da se na eni strani bolj enakovredno razpravlja tudi o temah, ki so pomembne za ženske, po drugi strani pa ženske v te razprave vnašajo drugačne vidike, ki so posledica tega, da smo si ženske in moški pač različni. Zato je na vseh področjih političnega odločanja pomembno, da je zastopanost žensk in moških čimbolj uravnotežena.

Kakšno je mnenje Urada glede kvot (obvezna zastopanost spolov) v politki?

Urad kvote v celoti podpira, saj so se pokazale kot izjemno učinkovit način, da ženske dobijo priložnost vstopa v politiko.

Katere kriterije glede diskriminacije spolov Urad spremlja (in meri)?

V Sloveniji imamo nacionalni program za področje enakosti spolov, kjer je natančno opredeljeno, kako in kdo spremlja ter meri stanje na področjih trga dela in zaposlovanja, usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, vzgoje, izobraževanja in športa, znanosti in raziskovanja, kulture, medijev in oglaševanja, zdravja, socialne vključenosti, družinskega življenja in partnerstva, nasilja nad ženskami, trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja, spolnega nasilja, političnega odločanja, javne uprave in pravosodja ter na družbeno-ekonomskem področju.

Dan žena je imel za Slovenke poseben pomen, saj so v stari Jugoslaviji volilno pravico dobile samo leto kasneje kot v Franciji, hkrati pa je bilo tudi v ustavo zapisano, da imajo ženske pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Kakšen pomen ima dan žena danes?

Svetovni dan žensk je danes enako pomemben kakor pred 100 leti. Še vedno namreč na eni strani ženske nimajo enakih možnosti kakor moški, po drugi strani pa je to pomemben opomnik, da pravice niso samoumevne. Mnoge izmed danes samoumevnih pravic - omenili ste že volilno, pa pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, potem je tukaj še pravica do izobraževanja, do odstranitve storilca nasilja, do polno plačanega porodniškega dopusta, do delitve dopusta med oba starša itd. - so bile še pred sto leti ali pa še celo konec prejšnjega stoletja nepredstavljive.

Ali je možno, da bi kdaj prišlo do stanja, v katerem bi bili moški diskriminirani v enaki meri, kot so bile ženske pred par desetletji? Na katerem področju v Sloveniji so prisotni indici, ki kažejo na diskriminacijo moških?

Teoretično je seveda možno vse, vendar pa imamo danes vzpostavljene demokratične standarde, ki takšnega stanja ne bi dopustili. Cilj politike enakosti spolov namreč ni prevlada enega ali drugega spola, ampak enaka moč, udeležba in prepoznavnost obeh spolov na vseh področjih življenja.