A to pot ima rast(lin)je težave s črpanjem vode, ker te enostavno ni. Ob morebitnem suhem marcu - za prvo polovico so že taki obeti - smo v zahodni polovici države na pragu največje suše po drugi svetovni vojni. Na srečo vsaj na vzhodu stanje še ni in tudi še nekaj časa ne bo tako alarmantno. V začetku tega tedna so ponekod v zahodnih krajih celo občutili dežne kaplje in nekoliko višje nekaj snežink, do osrednje Slovenije pa je prineslo le vonj po dežju. Manjše plohe namreč niso niti dobro zmočile asfalta, vendarle pa je mogoče v takih primerih padavine vsaj vonjati, če jih že ne moremo izmeriti zaradi premajhne količine. Počasi se pripravite na splošno prepoved kurjenja v naravi, saj je požarna ogroženost vse večja. Še približno teden dni sušnega vremena z nekaj vetra in že se bo po njivah in vinogradih kadilo.

Indeks in stopnja požarne ogroženosti

Trenutno je razglašena velika požarna ogroženost na Bovškem, v eni naših najbolj namočenih pokrajin, in v Brkinih. V naslednjih dneh se jima bodo pridružile še številne druge pokrajine zahodne, jugozahodne in južne Slovenije, kmalu zatem pa tudi druge v notranjosti države ter na njenem vzhodu in severovzhodu. Poleg najraznovrstnejših vremenskih in podnebnih podatkov in informacij pripravljajo na Agenciji za okolje Republike Slovenije tudi opozorila o aktualni požarni ogroženosti posameznih slovenskih pokrajin (http://meteo.arso.gov.si/met/sl/warning/fire/). Na posebnem tematskem zemljevidu sta predstavljena indeks požarne ogroženosti in na njem temelječa oziroma izračunana stopnja verjetnosti za nastanek in širjenje požarov v naravnem okolju posamezne pokrajine. Indeks požarne ogroženosti izračunajo na osnovi izbranih meteoroloških podatkov (padavine, izhlapevanje, trajanje sončnega obsevanja…), pri čemer upoštevajo tudi razvojne stopnje rastlinstva. Na zemljevidu je ponazorjen s številčnimi vrednostmi. Prav kombinacija burja + sonce + nizka vlažnost + predhodna slaba ali skoraj nikakršna namočenost tal oziroma prsti je najbolj "sušenosna".

Kadar zagori hitro in na polno

Stopnjo verjetnosti za nastanek in širjenje požarov v naravnem okolju pa določijo na temelju indeksa požarne ogroženosti in statistično določenih pragov za posamezna območja. Ponazarjajo jo barvne ikone, ki bolj ali manj sledijo "semaforski" logiki od zelene prek rumene do rdeče. Enoletne kumulative padavin v zahodni Sloveniji so prepolovljene glede na dolgoletno povprečje. In kaj v resnici pomenita v naslednjih dneh prav kmalu razglašeni velika in zelo velika stopnja požarne ogroženosti? Pri veliki vžigalica v vsakem primeru povzroči požar, ki se v gozdu hitro širi. V glavnem so to vroči površinski požari, ki ponekod zajamejo tudi krošnje dreves. V požaru zgori veliko organskega goriva, nadzorovanje požara je težko, za gašenje požara pa je treba vložiti velike napore in veliko sredstev. Pri zelo veliki ogroženosti pa je lahko vzrok za nastanek požara že iskra. Požar se pojavi takoj, širjenje pa je izjemno hitro. Poleg tega gre za tako imenovani vroč požar, ki se prenese v krošnje dreves na širšem območju. V požaru zgori bolj ali manj vse organsko gorivo, ogenj pa zajame tudi srednje in debelo gorivo. Povrhu se tovrstni požar rad razširi tudi na sicer normalno vlažna tla. Nadzorovanje požara je izjemno težko, za gašenje požara je treba vložiti izredno velike napore in vsa razpoložljiva sredstva. Zdaj pa le dobro premislite, komu, kje in kako jo boste podkurili v naslednjih tednih…