Ekipa deluje profesionalno. Fizioterapevt Primož Četrtič z odliko rešuje vse telesne težave, trener Marjan Ogorevc išče prostor za napredek. Zdi se, da sem okoli sebe zbral napredne, a strpne ljudi. Strpnost je pomemben dejavnik. Sem za spremembe, vendar moram zaupati v njih. Letos je pomembna sezona, kjer ni prostora za eksperimente. Potrebujemo rezultat.

Rezultat 76,3 metra, kolikor je meril najdaljši met kladiva v tem obdobju, je sicer nekoliko pod mojimi pričakovanji. Razlog za to vidim predvsem v izgubi treh kilogramov telesne teže v zadnjih dveh tednih, ko bi moral rezultat rasti. Verjetno je to posledica blažjega prehlada, ki sem ga prevzel od hčerke. Izhodišče pred drugim ciklusom bo nekoliko slabše, kot sem si želel, zato si v drugem delu priprav ne smem dovoliti nobene napake.

Slovenska atletska reprezentanca v Londonu najmočnejša doslej

Konkurenca dela dobro. Spremljam rezultate, kolikor so mi na voljo, in vidim, da so fantje že na zelo visoki ravni. Belorusi in Rusi so že na daljavah prek 79 metrov, Američan Johnson izstopa z rezultatom devetkilogramskega kladiva s 70 metri. To je rezultat za daljave prek 80 metrov. Seveda to še ne pomeni, da bodo v tekmovalni sezoni pred mano, a vsekakor me čaka naporen cikel, da nadoknadim zaostanek za njimi. V prihodnjih dveh tednih me čaka veliko obveznosti. Sestanki, snemanje reklame, slikanje, testiranja krvi in telesnih sposobnosti, novinarska konferenca, intervjuji, treningi... Urnik bo kar pester, a želim opraviti vse, da se lahko od 19. marca posvetim samo treningu, ko se začne drugi, ključni cikel priprav na olimpijske igre.

Tudi druge slovenske atlete spremljam, kako so začeli sezono. Po začetku sodeč lahko upamo, da bomo atleti odšli v London z najmočnejšo reprezentanco doslej. Po rezultatu izstopa Martina Ratej, ki je v metu kopja s 65 metri lastnica trenutno najboljšega izida na svetu, je že na prvi tekmi napovedala, da željo po medalji tokrat tudi dejansko uresniči. Tina Šutej s 455 centimetri v skoku s palico še naprej zanesljivo koraka proti svetovnem vrhu in je vsekakor kandidatka za finale v Londonu. Marija Šestak in Snežana Rodič sta v troskoku realno sposobni za finale. Marija, če se ji posreči drugi del priprav, se lahko vmeša tudi v boj za medalje. Kvaliteta je na njeni strani, če le ne bo poškodb. Rožle Prezelj je s skokom v višino 226 centimetrov napovedal, da želi svoj zadnji olimpijski nastop končati kot finalist. Prihajajo mladi atleti, Barbara Špiler v metu kladiva, v teku na 800 metrov Žan Rudolf, v skoku s palico Robert Renner. To so le vodilna imena številčne mlade generacije atletov, ki prihaja. Nekateri bodo že letos okusili olimpijsko ozračje.

Olimpijsko sezono 2012 vidim tudi kot prelomnico zamenjave generacij. Mladi bodo počasi prevzeli primat generacijam atletov letnika 1977 do 1981. To so generacije, ki so bile jedro reprezentance zadnjih 10 let. Verjetno bo kar nekaj atletov končalo kariere po tej sezoni. Nekaj nas bo še nadaljevalo športno pot in se ne bomo kar tako pustili mladim, da nas prehitijo. Vsekakor bo letos atletska reprezentanca močna in vsi slovenski ljubitelji kraljice športa bodo prišli na svoj račun.

Bondarčukova metoda deluje v vseh športih

Znanost in šport. Veliko prebiram o znanstvenih dognanjih v športu. Zase lahko rečem, da sem velik skeptik glede prenosa novitet znanosti v prakso. Raje imam dognanja, ki so že več let vpeljana v vrhunski šport. Brežičani smo prevzeli sistem Rusa dr. Anatolija Bondarčuka. Sistem, preverjen na več kot 500 vrhunskih športnikih, deluje v vseh športih. Morda ga je težje sprejeti, ker je enostaven. Ljudje potrebujemo nekaj skoraj neverjetnega, da to sprejmemo kot dobro. Pot do uspeha v športu ima le eno veliko napako. Potrebnega je veliko dela. In to marsikoga ustavi.

Znanost potrebuje čas. Današnja dognanja bodo uporabna v praksi komaj čez nekaj let. Verjetnost, da je znanstveno dognanje tudi dejansko uporabno, je zelo majhna. Vsaj ne kot posamezni člen. Vsaka ugotovitev mora najti svoj prostor v sistemu, drugače lahko naredi več škode kot koristi. Ne razumem trenerjev, ki na vsakem treningu menjavajo vaje. To lahko počneš pri otrocih in rekreativcih, nikakor pa ne pri vrhunskih športnikih. Adaptacija vaje na telo je enostavno predolga, da bi jo lahko menjeval, kot se ti zdi. Marsikdo bo znal oporekati temu. Razlika med znanjem in neznanjem je lahko zelo majhna. Recimo dva metra na osemdesetih metrih v metu kladiva. Majhna razlika, ki je pa v vrhunskem športu ogromna. Prav zanima me, kako se bo razpletla letošnja sezona. Na sporedu so namreč dve veliki tekmovanji v razmaku enega meseca, evropsko prvenstvo in olimpijske igre. Za marsikaterega trenerja predstavlja to nerešljivo uganko.

Športni pozdrav,

Primož