Stritar je prepričan, da je ravno socialno podjetništvo gonilna sila za razvoj in prihodnost družbe. Zato se bodo ljudje na takšen način poslovanja, vračanje celotnega dobička v dejavnost oziroma zaposlovanje novih sodelavcev, v prihodnjih letih morali privaditi in ga tudi pričeli soustvarjati. "Gre za dodano vrednost, ki naj bi jo ustvarjalo socialno podjetništvo, tako za družbenike socialnega podjetja, zaposlene, ki delajo v njem, za partnerje, ki se odločajo za investicije, in tudi za dobavitelje," meni Katarina Hölzl, predsednica Slovenskega foruma socialnega podjetništva.

Poudarila je, da bo potrebno najti tudi razmerje med ustvarjanjem prihodka in družbeno odgovornim delom. Tudi socialno podjetništvo namreč mora ustvarjati prihodke, da lahko zagotovo normalno poslovanje podjetij.

Nosilci družbenih sprememb

Postati socialni podjetnik sicer pomeni postati nosilec družbenih sprememb. Socialno podjetništvo je namreč izjemno povezano z vrednotami, kajti dobiček podjetja ni namenjen izključno lastniku, temveč vsem deležnikom. Prav tako ni namen obogateti, temveč pomagati drugim, predvsem z vključevanjem težko zaposljivih ljudi.

Kako to poslanstvo deluje v praksi, so na konferenci predstavili tuji gostje, socialni podjetniki z Balkana, iz Velike Britanije in Avstrije, pa tudi ena domača predstavnica, Mihela Hladin, ki s podjetjem Greennovate že peto leto okoljsko osvešča predvsem industrijska podjetja na Kitajskem. Tudi drugi gostje se večinoma posvečajo trajnostnemu razvoju. Albanka Jola Foto je denimo v onesnaženi in s prometom preobremenjeni Tirani vzpostavila sistem izposoje koles Ecovolis, podoben ljubljanskemu Biciklju, le da izposojajo rabljena in reciklirana kolesa, namesto avtomatov pa kolesa izdajajo ljudje. "Gre za projekt spodbujanja vožnje s kolesom in lahko je navdušiti, veliko težje pa spremeniti navade ljudi," pravi Jola Foto, ki se je zato z ekipo lotila živahne promocijske akcije, s katero so hoteli kolesarjenje prikazati moderno in romantično. Z izposojo 500 koles so pričeli septembra 2010, do spomladi je bilo redno v obtoku 250 koles.

Ustvarjalci priložnosti za šibke

Ekološko socialno podjetje je predstavil tudi Cezar Neaga, Romun, ki živi v Avstriji. Ko se je tja vrnil po nekajletnem življenju na Šrilanki, je pozornost posvetil brezposelnim imigrantom in mladim Avstrijcem. Cezar se je odločil, da jim bo pomagal s projektom, ki bo ponudil pravične zaposlitve, ki bo okoljsko naravnan in bo imel podjetniški potencial. Socialno podjetje Schrebermeister danes izdeluje viseče vrtičke: med seboj povezane steklenice, v katerih rastejo različne začimbe. Podjetje je poželo veliko pozornosti, zaradi česar že prvo leto načrtujejo 100.000 evrov prihodkov, kar bi jim omogočilo širitev v druge države, morda tudi v Slovenijo.

Na povsem drugačen način pa se je socialnega podjetništva lotil Neven Marinović iz Srbije, ki v okviru socialnega podjetja Smart Kolektiv spodbuja družbeno odgovornost "običajnih" podjetij tako, da jim svetujejo, kako oziroma na kakšen način naj vračajo družbi. Poleg tega nudijo tudi podjetniško mentorstvo mladim in socialnim podjetnikom, izdajajo pa tudi revijo LICEULICE, podobno naši Kralji ulice, ki jo tudi pri njih prodajajo socialno ogroženi ljudje in s tem nekaj zaslužijo, vsebino pa polnijo novinarji in fotografi prostovoljci.

Ne glede na različnost idej in ljudi, ki jih socialni podjetniki vključujejo v svoje projekte, pa je vsem skupno to, da radi počnejo, kar počnejo. To je dalo novih moči in zagona tudi Tomažu Stritarju. Udeležence konference, predvsem pa mlade, je spodbudil, naj se opogumijo, sam pa se je zavezal, da bo vneto iskal denar, investicije za socialna podjetja, da bodo ta lahko tudi dejansko zaživela.