Petek, 24. februarja

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, za katero je sedanja koalicija pred volitvami trdila, da jo bo ukinila, kakor hitro pride na oblast, je na Novo Kreditno banko Maribor naslovila zahtevo po takojšnjem sklicu skupščine delničarjev, na kateri bi razrešili sedanje nadzornike. AUKN predlaga odpoklic vseh obstoječih članov in imenovanje novih, med katerimi pa bi bili tudi trije, ki so bili imenovani julija lani.

Nedelja, 26. februarja

Minister za številna področja, med drugim za šolstvo, Žiga Turk je v intervjuju za STA govoril tudi o varčevanju v njegovih sektorjih. Ukinitev brezplačnega vrtca za drugega otroka je opcija, a pride na vrsto "zelo zelo na koncu". Na splošno bi lahko v izobraževanju povečali motivacijo tistih, ki organizirajo izobraževanje, da optimizirajo velikost oddelkov v okviru obstoječih normativov, pravi Žiga Turk in izpostavlja šolsko in predšolsko vzgojo. "Pri slednjem pa se lahko bolj naslonimo tudi na ponudbo zasebnega sektorja. Za nižanje normativov, ki preprečujejo vstop konkurence javnemu sektorju, ne bom imel pravega posluha," je zaključil misel.

Ponedeljek, 27. februarja

Premier Janša je na prvi dan tedna, ko je bilo nebo modro in na njem le rumeno sonce, najprej Alekseju Millerju, prvemu možu Gazproma, zagotavljal politično podporo projektu Južni tok, o katerem bo imel zadnjo besedo vendarle Gazprom. "Predsednik uprave Gazproma je predsednika vlade seznanil, da je ocenjena vrednost investicije v Sloveniji približno milijarda evrov," so sporočili iz Janševega kabineta.

Precej manj nasmejanih obrazov je bilo popoldne na Brdu, kjer je vlada socialnim partnerjem predstavila izhodišča za nov socialni sporazum. V petih letih naj bi Slovenija postala povprečno razvita članica EU, zmanjšala naj bi število brezposelnih za 40 odstotkov in dvignila zaposlenost na 70 odstotkov za delo zmožnega prebivalstva. Tretji cilj je enakomeren trajnostni razvoj ter zmanjšanje števila ljudi, ki jih ogroža revščina. Ukrepi med drugim predvidevajo racionalizacijo in varčevanje v javnem sektorju, davčno razbremenitev gospodarstva, spremembe delovnopravne zakonodaje, spremembe pri plačni politiki, pokojninsko in zdravstveno reformo, spremembe pri izobraževalni in raziskovalni politiki...

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je imel sicer ta dan okoli sebe precej bolj prijateljske sogovornike, a je moral poslušati tudi očitke. Zunanji ministri držav članic EU so se namreč dogovorili o uvedbi sankcij proti devetnajstim sodnikom in dvema visokima policijskima uradnikoma iz Belorusije, ne pa tudi proti gospodarstveniku Juriju Čižu, ki je povezan z režimom predsednika Aleksandra Lukašenka, saj sta temu nasprotovali Slovenija in Latvija. Erjavec je po zasedanju dejal, da Slovenija nasprotuje temu, da bi bil na seznamu en sam poslovnež, če pa bo na seznamu gospodarstvenikov več in bo EU celovito pristopila k temu vprašanju, bo Slovenija sankcije podprla, tudi če bo na seznamu Čiž. Čiževa poslovna mreža stoji za sto milijonov dolarjev vrednim gradbenim poslom v Minsku, v katerem je nedavno ključni partner postal ribniški Riko.

A za šefa upokojencev ta dan vse le ni bilo tako naporno: srečal se je s hrvaško kolegico Vesno Pusić, nato ga je poklicala še ameriška zunanja ministrica in nekdanja prva dama ZDA Hillary Clinton.

Novi načelnik generalštaba Slovenske vojske je s prevzemom bojnega praporja postal brigadir Dobran Božič. Ob vojski je prevzel tudi skrbi, kako bo varčevanje udarilo po njegovih bojevnikih, medtem ko je minister Aleš Hojs namignil, da bodo varčevali s premeščanjem tistih, ki izpolnjujejo pogoje za v pokoj. Torej z enega državnega seska na drugega.

Torek, 28. februarja

Na dan, ko je novi superminister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač sicer res bolj vljudnostno obiskal Dars, a je s seboj pripeljal tudi direktorja Direkcije za ceste Gregorja Ficka in tako jasno nakazal, kdo bo na ministrstvu prevzel področje infrastrukture, se je drugi superminister Žiga Turk srečal s predstavniki dijaške in študentske organizacije. "Kot uporabniki ste kralji in morate zahtevati kraljevsko storitev visokošolskih organizacij in države, ki to financira," je študentom na srce položil minister Turk.

Sreda, 29. februarja

Kot smo poročali v Dnevniku, se v vladi obeta precej boljša klima, saj je premier Janez Janša komaj štiri dni po imenovanju vlade v svojem kabinetu znova zaposlil Boruta Petka iz znamenite in vplivne mariborske družine Petek, ki se ukvarja tudi s klimatskimi napravami. Petek bo po pojasnilih Janševega kabineta predvidoma prevzel funkcijo sekretarja strateškega sveta za gospodarstvo, ko se bo oblikoval. Gre brez dvoma za položaj, ki bo Petku precej olajšal delo pri morebitnih kadrovskih in drugih posegih v gospodarstvo.

Kadrovskim posegom, ki se spretno izogibajo racionalni razlagi, se ni izognila niti vlada, ki se je tokrat zaradi evropskega vrha, kjer bodo ljudje v kravatah reševali položaj, ki je nastal zaradi drugih ljudi v kravatah, sešla že v sredo. Tako so razrešili nekdanjega ustavnega sodnika dr. Cirila Ribičiča in nekdanjo ustavno sodnico Dragico Wedam Lukić kot člana in nadomestno članico Beneške komisije. Vlada je namreč presodila, da je bilo njuno imenovanje 12. januarja precej več, kot bi si takratna vlada lahko privoščila v okviru "tekočih poslov". Verjetno bi bilo precej drugače, če bi bivša vlada presegla "tekočeposlovna" pooblastila z imenovanjem sedanji koaliciji bližjih ljudi.

Matej Urek, univerzitetni diplomirani ekonomist, je postal novi v.d. generalnega sekretarja ministrstva za notranje zadeve, Polonca Drofenik pa nova v.d. generalne sekretarke ministrstva za kmetijstvo.

Shizofren položaj vlade se kaže tudi ob referendumu o družinskem zakoniku, kjer predlagatelj zakona - ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - sploh ne bo sodeloval v referendumski kampanji, v kateri bi po logiki zadev moral zagovarjati v zakonu predvidene rešitve. Tako se je rok za prijavo organizatorjev kampanje iztekel, med prijavljenimi pa ni vlade. Ministrstvo je s svoje spletne strani celo umaknilo zloženko, v kateri je pripravilo odgovore na največkrat izražene očitke nasprotnikov zakona.

Še pred odhodom v Bruselj, kjer bodo predsedniki vlad podpisovali tako imenovani fiskalni pakt, je vlada sprejela zakon o novem posojilu Grčiji, minister za finance pa je predstavil rebalans letošnjega proračuna, ki predvideva za 450 milijonov evrov manj proračunskih odhodkov kot lanski proračun, a bo kljub temu ob koncu leta pridelal (najmanj) milijardo evrov nove luknje. So pa na vladi odprti do predlogov, kako varčevati. Ministrstvo za finance je tako v razpravo glede varčevanja države vključilo tudi širšo javnost in bo v ta namen na e-naslov mf.varcujmo-pametno@mf-rs.si prejemalo pobude vseh, ki "čutijo odgovornost do skupnega denarja, vidijo inovativne možnosti za prihranke ali pa morda zaznavajo negospodarno trošenje na nivoju države oziroma lastne javne ustanove".

Minister Žiga Turk pa ima, kot kaže, poln kufer luknje, ki zija na multipleksu B, kjer bi morale oddajati komercialne televizije, a so se te prisesale na multipleks A, kjer oddaja RTV Slovenija in ki je bil namenjen za programe posebnega pomena. Vlada je zato sprejela novelo zakona o digitalni radiofuziji, ki naj bi komercialne televizije potisnil v naročje multipleksa B.

Ne bo pa vlada polnila luknje NLB. Tako vsaj obljublja minister Šuštaršič. V novi - in ne zatiskajmo si oči: zagotovo ne zadnji - dokapitalizaciji država ne bo sodelovala, obljublja Šuštaršič.

Četrtek, 1. marec

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je predstavil ključne aktivnosti ministrstva in program dela za letošnje leto, pokojninsko reformo pa obljubil za prihodnje leto. Letos se bodo lotili prenove zakona o delovnih razmerjih "v smislu odziva na aktualni čas in uvajanja prožne varnosti". Sindikati ga bodo zagotovo sprejeli z odprtimi rokami, še posebej, če bo minister velikokrat ponavljal besedno zvezo "prožna varnost".

Kakšnih tisoč kilometrov proč, v evropski četrti birokratske prestolnice EU, pa je premier Janša vzhičeno razlagal, da je slovenska vlada že sprejela osnutek predloga za spremembo 148. člena ustave, s katerim bo skušala implementirati 3. člen fiskalne pogodbe, ki zahteva uravnotežen proračun, in za ponedeljek napovedal nadaljevanje pogovorov med predsedniki parlamentarnih strank, na katerih naj bi se dogovorili za hitro spremembo ustavnega člena.

Vztrajni minister v sedaj že svoji tretji vladi Karl Erjavec pa je še kar nadaljeval že groteskno obrambo svojega poslanca Ivana Simčiča. Na tiskovni konferenci - na kateri sta obljubljala kronski dokaz o pridobljeni srednješolski izobrazbi poslanca Simčiča - sta imela bralni krožek ocen iz poslančevega indeksa s filozofske fakultete. Ob tem sta zbrane neizmerno navdušila še s potrdilom ministrstva za obrambo, iz katerega je razvidno, da so Simčiču srednješolsko spričevalo zasegli. Poslanec je še enkrat zatrdil, da je srednjo šolo naredil, čeprav se ne spomni imena šole, prav tako ne profesorjev ali sošolcev, ki bi to potrdili.

Univerzijada še vedno ni uradno odpovedana.