Gospod Miha Štamcar je pri primerjalnem prikazu brezposelnosti po državah članicah EU izbral, žal, neprimerljive podatke, in to ga je vodilo do napačne interpretacije in do napačnega sklepa, da je Slovenija uvrščena med 10 držav članic EU z najvišjimi stopnjami brezposelnosti. Stopnjo brezposelnosti namreč merimo na dva načina: kot stopnjo registrirane brezposelnosti in kot stopnjo anketne brezposelnosti. Registrirana brezposelnost meri število prijavljenih na Zavodu RS za zaposlovanje; ker je nacionalna zakonodaja osnova za prijavo na zavod za zaposlovanje, ti podatki niso mednarodno primerljivi. Anketna brezposelnost pa temelji na definiciji Mednarodne organizacije dela (ILO); po tej definiciji štejemo med brezposelne vse osebe, ki v opazovanem tednu niso delale, ki aktivno iščejo delo in ki so pripravljene takoj sprejeti delo. Naj razmerje med obema vrstama brezposelnosti ponazorimo s primerom: oseba, prijavljena na zavodu za zaposlovanje, je v opazovanem tednu znancem počistila hišo in je za to delo prejela plačilo v višini 20 evrov; ker je ta oseba delala, spada po mednarodni definiciji med delovno aktivne in ne med brezposelne osebe (čeprav je sicer uradno brezposelna).
Velja tudi obrnjeno: ni nujno, da je anketno brezposelna oseba prijavljena tudi na zavodu za zaposlovanje. V Sloveniji so občutne razlike med podatki o stopnji registrirane in anketne brezposelnosti. V letu 2011 se je stopnja anketne brezposelnosti gibala med 7,8 in 8,7 odstotka, stopnja registrirane brezposelnosti pa med 11,5 in 12,3 odstotka. Za ponazoritev ponudimo še eno, nekoliko lahkotnejšo primerjavo, zakaj ne gre obeh stopenj brezposelnosti metati v isti koš: moči avtomobila ne moremo meriti enkrat s prostornino, enkrat pa s konjskimi močmi. Dva motorja lahko med seboj primerjamo glede na prostornino motorja in/ali glede na konjske moči, ne moremo pa primerjati prostornine motorja s konjskimi močmi.Med 10 držav z najvišjimi stopnjami anketne brezposelnosti se po zadnjih objavljenih podatkih Eurostata, ti se nanašajo na tretje četrtletje 2011, uvrščajo Španija (21,5 odstotka), Grčija (17,8 odstotka), Irska (14,9 odstotka), Litva (14,8 odstotka), Latvija (14,4 odstotka), Slovaška (13,1 odstotka), Portugalska (12,6 odstotka), Estonija (10,9 odstotka), Madžarska (10,7 odstotka), Bolgarija (10,2 odstotka). Najnižje stopnje anketne brezposelnosti pa so imeli v Avstriji (3,2 odstotka), na Nizozemskem (4,2 odstotka) in v Luksemburgu (4,4 odstotka). Povprečna stopnja anketne brezposelnosti v Evropski uniji je bila 9,4-odstotna. In kje je Slovenija? Slovenska stopnja anketne brezposelnosti je znašala 7,9 odstotka, in ta vrednost jo uvršča na 14. mesto, torej v sredino 27 držav članic EU.
Primerljive stopnje anketne brezposelnosti imajo Belgija, Italija in Danska. Pri sosedih na Hrvaškem pa je stopnja anketne brezposelnosti 12,3-odstotna.Gibanje v gospodarstvu se odraža tudi na trgu delovne sile. Če primerjamo stopnje anketne brezposelnosti v tretjem četrtletju 2008, torej iz obdobja gospodarske konjunkture, s stopnjami v tretjem četrtletju 2011, vidimo, da se je stopnja anketne brezposelnosti znižala le v Nemčiji, v Avstriji je ostala na enaki ravni, v preostalih 25 državah članicah EU pa se je zvišala. V Sloveniji je bilo takrat 4,1 odstotka anketno brezposelnih, in s to vrednostjo smo se takrat uvrstili med 5 držav članic EU z najnižjimi stopnjami anketne brezposelnosti. V zadnjih treh letih se je pri nas stopnja anketne brezposelnosti povečala za 3,8 odstotne točke, torej na 7,9 odstotka. Za primerjavo: v Grčiji se je stopnja anketne brezposelnosti v tem obdobju povečala za 10,6 odstotne točke, v Španiji za 10,2 odstotne točke, v Latviji in Litvi pa za približno 8 odstotnih točk. Slovenija ostaja glede na svoj dober izhodiščni položaj pred krizo - kljub negativnim trendom v zadnjih letih - v sredini med državami članicami EU. Poleg napačnih podatkov o stopnjah anketno brezposelnih so v prispevku gospoda Štamcarja napačni tudi nekateri kazalci tveganja revščine. V Litvi tako pod pragom tveganja revščine ne živi le 6 odstotkov prebivalstva, temveč (po podatkih iz leta 2010) nekaj več kot 20 odstotkov. Podobno velja za Slovaško: tam pod pragom tveganja revščine ne živi 20 odstotkov ljudi, temveč je po podatkih Eurostata ta delež 12-odstoten.
V Sloveniji pa se stopnja tveganja revščine od leta 2008 (12,3 odstotka) do leta 2010 (12,7 odstotka) ni bistveno povečala - za 0,4 odstotne točke. Na koncu bi želeli opozoriti še na pravilno rabo izrazov brezposelnost in nezaposlenost: če govorimo o brezposelnih, beseda "nezaposlen" ni primerna. Zakaj? Pojma nezaposlenost in brezposelnost nista zamenljiva, ker pojem "nezaposlen" pomeni "ne biti zaposlen"; to so poleg brezposelnih tudi vsi neaktivni (otroci, upokojenci, šolajoča in študirajoča mladina, ki ob šoli ne dela in ne išče dela...), pa tudi vsi samozaposleni, ker tudi oni niso zaposleni oziroma niso v delovnem razmerju. Pojem brezposeln se v Sloveniji uporablja že vsaj od leta 1985 in zajema iskalce zaposlitve, ki so sposobni in voljni opravljati delo in delo tudi aktivno iščejo.Irena Svetin, Lenart Lah, Matej DivjakStatistični urad Republike SlovenijeOddelek za statistiko delatatistika je eksaktna veda, ki se ukvarja s preučevanjem množičnih pojavov. Zato statistični rezultati temeljijo na vnaprej dogovorjenih definicijah, po vnaprej dogovorjeni in objavljeni metodologiji. Slovenski statistični urad objavlja metodologije statističnih raziskovanj na portalu www.stat.si. Ob neupoštevanju metodoloških razlik med podatki so primerjave in interpretacije podatkov običajno napačne, sklepi pa lahko zavajajoči. Gospod Miha Štamcar je pri primerjalnem prikazu brezposelnosti po državah članicah EU izbral, žal, neprimerljive podatke, in to ga je vodilo do napačne interpretacije in do napačnega sklepa, da je Slovenija uvrščena med 10 držav članic EU z najvišjimi stopnjami brezposelnosti.
Stopnjo brezposelnosti namreč merimo na dva načina: kot stopnjo registrirane brezposelnosti in kot stopnjo anketne brezposelnosti. Registrirana brezposelnost meri število prijavljenih na Zavodu RS za zaposlovanje; ker je nacionalna zakonodaja osnova za prijavo na zavod za zaposlovanje, ti podatki niso mednarodno primerljivi. Anketna brezposelnost pa temelji na definiciji Mednarodne organizacije dela (ILO); po tej definiciji štejemo med brezposelne vse osebe, ki v opazovanem tednu niso delale, ki aktivno iščejo delo in ki so pripravljene takoj sprejeti delo. Naj razmerje med obema vrstama brezposelnosti ponazorimo s primerom: oseba, prijavljena na zavodu za zaposlovanje, je v opazovanem tednu znancem počistila hišo in je za to delo prejela plačilo v višini 20 evrov; ker je ta oseba delala, spada po mednarodni definiciji med delovno aktivne in ne med brezposelne osebe (čeprav je sicer uradno brezposelna). Velja tudi obrnjeno: ni nujno, da je anketno brezposelna oseba prijavljena tudi na zavodu za zaposlovanje. V Sloveniji so občutne razlike med podatki o stopnji registrirane in anketne brezposelnosti. V letu 2011 se je stopnja anketne brezposelnosti gibala med 7,8 in 8,7 odstotka, stopnja registrirane brezposelnosti pa med 11,5 in 12,3 odstotka.
Za ponazoritev ponudimo še eno, nekoliko lahkotnejšo primerjavo, zakaj ne gre obeh stopenj brezposelnosti metati v isti koš: moči avtomobila ne moremo meriti enkrat s prostornino, enkrat pa s konjskimi močmi. Dva motorja lahko med seboj primerjamo glede na prostornino motorja in/ali glede na konjske moči, ne moremo pa primerjati prostornine motorja s konjskimi močmi.
Med 10 držav z najvišjimi stopnjami anketne brezposelnosti se po zadnjih objavljenih podatkih Eurostata, ti se nanašajo na tretje četrtletje 2011, uvrščajo Španija (21,5 odstotka), Grčija (17,8 odstotka), Irska (14,9 odstotka), Litva (14,8 odstotka), Latvija (14,4 odstotka), Slovaška (13,1 odstotka), Portugalska (12,6 odstotka), Estonija (10,9 odstotka), Madžarska (10,7 odstotka), Bolgarija (10,2 odstotka). Najnižje stopnje anketne brezposelnosti pa so imeli v Avstriji (3,2 odstotka), na Nizozemskem (4,2 odstotka) in v Luksemburgu (4,4 odstotka). Povprečna stopnja anketne brezposelnosti v Evropski uniji je bila 9,4-odstotna. In kje je Slovenija? Slovenska stopnja anketne brezposelnosti je znašala 7,9 odstotka, in ta vrednost jo uvršča na 14. mesto, torej v sredino 27 držav članic EU. Primerljive stopnje anketne brezposelnosti imajo Belgija, Italija in Danska. Pri sosedih na Hrvaškem pa je stopnja anketne brezposelnosti 12,3-odstotna.
Gibanje v gospodarstvu se odraža tudi na trgu delovne sile. Če primerjamo stopnje anketne brezposelnosti v tretjem četrtletju 2008, torej iz obdobja gospodarske konjunkture, s stopnjami v tretjem četrtletju 2011, vidimo, da se je stopnja anketne brezposelnosti znižala le v Nemčiji, v Avstriji je ostala na enaki ravni, v preostalih 25 državah članicah EU pa se je zvišala. V Sloveniji je bilo takrat 4,1 odstotka anketno brezposelnih, in s to vrednostjo smo se takrat uvrstili med 5 držav članic EU z najnižjimi stopnjami anketne brezposelnosti. V zadnjih treh letih se je pri nas stopnja anketne brezposelnosti povečala za 3,8 odstotne točke, torej na 7,9 odstotka. Za primerjavo: v Grčiji se je stopnja anketne brezposelnosti v tem obdobju povečala za 10,6 odstotne točke, v Španiji za 10,2 odstotne točke, v Latviji in Litvi pa za približno 8 odstotnih točk. Slovenija ostaja glede na svoj dober izhodiščni položaj pred krizo - kljub negativnim trendom v zadnjih letih - v sredini med državami članicami EU.
Poleg napačnih podatkov o stopnjah anketno brezposelnih so v prispevku gospoda Štamcarja napačni tudi nekateri kazalci tveganja revščine. V Litvi tako pod pragom tveganja revščine ne živi le 6 odstotkov prebivalstva, temveč (po podatkih iz leta 2010) nekaj več kot 20 odstotkov. Podobno velja za Slovaško: tam pod pragom tveganja revščine ne živi 20 odstotkov ljudi, temveč je po podatkih Eurostata ta delež 12-odstoten. V Sloveniji pa se stopnja tveganja revščine od leta 2008 (12,3 odstotka) do leta 2010 (12,7 odstotka) ni bistveno povečala - za 0,4 odstotne točke.
Na koncu bi želeli opozoriti še na pravilno rabo izrazov brezposelnost in nezaposlenost: če govorimo o brezposelnih, beseda "nezaposlen" ni primerna. Zakaj? Pojma nezaposlenost in brezposelnost nista zamenljiva, ker pojem "nezaposlen" pomeni "ne biti zaposlen"; to so poleg brezposelnih tudi vsi neaktivni (otroci, upokojenci, šolajoča in študirajoča mladina, ki ob šoli ne dela in ne išče dela...), pa tudi vsi samozaposleni, ker tudi oni niso zaposleni oziroma niso v delovnem razmerju. Pojem brezposeln se v Sloveniji uporablja že vsaj od leta 1985 in zajema iskalce zaposlitve, ki so sposobni in voljni opravljati delo in delo tudi aktivno iščejo.
Irena Svetin, Lenart Lah, Matej Divjak
Statistični urad Republike Slovenije
Oddelek za statistiko dela
