Avtor kar tristranskega članka v uvodu k nizanju izjav funkcionarjev zapiše, da izjave "ne lažejo", in prepusti bralcu, da si sam ustvari sodbo. Vsekakor hvalevredno v primerjavi s tistimi, ki menijo, da morajo kaj reči, čeprav o zadevi ne vedo nič ali bolj malo, in tistimi, ki stresajo nesmisle kot iz rokava, čeprav so o stvari dolžni vedeti veliko več, kot v resnici vedo. Izjave res ne lažejo. Ni pa vseeno, v kakšen kontekst jih postavimo, katere navedemo in katere izpustimo. Sam želim v tem zapisu dodati le nekaj po mojem pomembnih izjav, stališč in odločitev iz uradnih dokumentov ter sej državnih organov. Domnevam, da jih je novinar izpustil, ker jih ni bilo v "arhivih, ki so jih prečesali" ali pa jim ni pripisal pomembnosti. Meni pa se vendarle zdi čudno, da nikogar ni vznemirilo pismo Jožeta Jagodnika ob njegovem odhodu iz Univerzijade d.o.o. G. Jagodnik je bil namreč zaposlen kot koordinator projekta, zadolžen za pridobivanje finančnih sredstev. Koliko sredstev bo namenjenih projektu je itak bilo ves čas nekako v "božjih rokah".

Že res, da jih je obljubil državni zbor v dveh mandatih in da sta bili projektu naklonjeni (vsaj nekaj časa) tako Janševa kot Pahorjeva vlada. V času mandata J. Janše so poleg njega izrecno podporo izražali še ministri dr. Zver, dr. Bajuk, mag. Vizjak, Karl Erjavec. Slednji je svojo podporo želel podkrepiti s Pismom o nameri, s katerim je želel poudariti naklonjenost ministrstva za obrambo študentskemu športu. Sicer pa o njegovi naklonjenosti ni bilo dvoma vsaj od takrat, ko je z vojaškim helikopterjem prevažal delegacijo FISU po Sloveniji. V tisti vladi so sedeli še dr. Virant, dr. Turk in mag. Žerjav, ki so ministri tudi sedaj. Prej poslanci, danes ministri so dr. Gorenak, F. Bogovič in Z. Černač. V mandatu B. Pahorja je premier bil vsaj formalno (nekaj časa) prvi mož Univerzijade (predsednik organizacijskega odbora), ministra za šport in za finance I. Lukšič in F. Križanič pa sta oznanjala, da denar sploh ni problem. Prejšnji šolski minister to trdi še danes, minister za finance pa je na seji matičnega odbora na moje vprašanje glede Univerzijade odgovoril, da "bodo stroški po zavezi vlade vključeni v ustrezen proračun MŠŠ. Če to ne bo zmoglo, potem so na vrsti rezerve. Tu vendar ne gre za tako velika sredstva, da tega ne bi mogli pokriti." (23. oktobra 2009) Že zdavnaj prej je bila podobno optimistična državna sekretarka A. Šverc.

Vlada je v svojem Mnenju (26. februarja 2008) za Univerzijado zapisala, da gre "prav gotovo za nacionalni projekt". DZ je, sledeč mnenju vlade, sklep o podpori in sofinanciranju sprejel 5. marca 2008. Sklep poudarja, da gre za "posebna namenska sredstva". 19. marca 2009 je vlada res sprejela sklep o znesku, na katerega lahko računajo organizatorji. A vlada vse doslej v proračunu ni predvidela zadostnih sredstev, posebnih namenskih sredstev za investicije pa še zlasti ne. Moje nenehno (pisno) prigovarjanje, naj to vendar stori, ni zaleglo. Enako velja tudi za številne sestanke z ministri. Mi je pa lani, 13. julija 2011, odgovorila generalna sekretarka vlade mag. H. Kamnar. Piše, da vlada predloga sklepa o zagotovitvi sredstev za Univerzijado ni obravnavala in da "zato sklep o tem tudi ne obstaja". Predlog sklepa je MF medresorsko uskladilo in ga poslalo vladi 14. oktobra 2009. Pred več kot dvema letoma! Gradivo je sicer 10. novembra 2009 "obravnaval odbor za državno ureditev in javne zadeve, ki pa je obravnavo prekinil in sklenil, da bo dopolnjeno gradivo obravnaval na eni od naslednjih sej. MF dopolnjenega gradiva ni predložilo," še dodaja Kamnarjeva. Zakaj ne? Zavestno, namenoma? Kljub temu da je računsko sodišče v svoji lanski reviziji MŠŠ opozorilo, da je "dolžno zagotoviti del sredstev" v višini do največ 12,540 milijona evrov.

Teh nekaj navedb pojasnjuje, zakaj smo organizatorji sprva verjeli, da je imela država resne namene podpreti Univerzijado, in zakaj smo sprevideli, da je bila to pravzaprav iluzija. A tudi nova oblast (precej "sorodna" tisti, ki je Univerzijado z aklamacijami poslala na trnovo pot), se ni prav posebej izkazala. Premier Janša in minister Turk sta kar preko medijev sporočila, da sredstva v proračunu niso planirana in da ne bodo zagotovljena niti z rebalansom. Vlada se je torej kar sama, brez posvetovanja z organizatorji, ki imajo po pogodbah določene obveze, odločila, da ne namerava realizirati sklepa DZ, čeprav je bila na svoje dolžno ravnanje opozorjena tudi s strani računskega sodišča. Le kdo ji je tako svetoval? Isti svetovalci, ki so svetovali že ministru Lukšiču? Bog pomagaj! Lahko kdo v celoti razume to zmešnjavo?! No, ja, preden je sedanja vlada "ukinila" Univerzijado, mi je minister Lukšič v odgovoru na moje poslansko vprašanje nekako tolažilno sporočil, da bodo "on osebno, vlada in ministrstvo v celoti storili vse, kar je v njihovi moči, da bo projekt Zimska Univerzijada MB 2013 Sloveniji v ponos". (7. julija 2011) Najbrž je mislil, da mora vlada najprej sestopiti z oblasti. Pa tudi minister Turk se je, potem ko je bil opozorjen, da je "spregledal" organizatorje, vsaj enemu izmed njih opravičil. Drugi se mu niso zdeli omembe vredni.

Vsa ta oblastna zmeda seveda nič ne zmanjšuje teže ocene, da s strani organizatorjev ni bilo storjeno dovolj. In prav tako ne zmanjšuje odgovornosti FISU. Po vsakem njihovem obisku Slovenije ali sestanku s predstavniki organizatorjev se je porodil vtis, da so pravzaprav zmedeni in da tiščijo glave v pesek ter razkazujejo svoje visoko v zrak dvignjene zadnje plati. V zadnjem času to počno zabeljeno z grožnjami. In čakajo, da jim do prvega marca nekdo sporoči, ali Univerzijada pri nas bo ali ne!

O tem, kako so Univerzijadi "pomagali" predstavniki univerze, najopaznejši sindikalni liderji, "domača poslanka" in njeni kolegi, pa za sedaj nobene…

Vili Rezman, Ruše