Torej, ta vlada ima enkratno priložnost. Bolj ko bo varčevala, bolj ko bo pošiljala ljudi na cesto, bolj ko bo krčila javno upravo, večje so šanse, da v prihodnosti postanemo evrovizijski zmagovalci. Če vse nažigamo v skokih, biatlonu in hokeju, zakaj jih ne bi še v popevkarskem dretju. Manj ko nas bo v Sloveniji, več nas bo lahko glasovalo za naše zlate grlice. Skrbi nas lahko le minister Žiga Turk, ki ne bo počel več drugega, kot hodil na sprejeme in stiskal roke zmagovalcem. Vmes pa še z listka prebral kakšno kleno na temo Planice, samobitnosti in nepopustljive trme. Trma je naš esencialni produkt. Trmasti so tako športniki kot politiki. Tina Maze s trmo kljubuje vsemu svetu in še bolj domači športnofunkcionarsko impotentni srenji, poslanec Ivan Simčič trmasto vztraja, da mu ni treba vedeti, katero šolo je obiskoval, predsednik vlade Janez Janša pa je trmasto dokazoval, da je kljub porazu zmagovalec, in to tudi dokazal. Skratka, vztrajnost in trma vlečeta to deželo iz blata. Zraven pa še malo zavisti in smo na konju. Zato je prav žalostno, da so naši fuzbalerji zamenjali barvo dresov. Tista zavistno zelena je bila pravi odraz naše prepoznavnosti. Še sreča, da je na modrih dresih ostal črtasti simbol Triglava, ki še najbolj spominja na EKG crkujoče države. Države, kjer celo notranji minister Vinko Gorenak za vsak slučaj v žepu nosi pašteto. Ker nikoli ne veš, kdaj bo zagustilo do te mere, da bomo obsojeni na samoreprodukcijo s tistim, kar bomo imeli po žepih, oziroma nikoli ne veš, kdaj te ujame kamera in lahko s pašteto simboliziraš nesmiselnost postopkov.

Ampak, dokler bomo imeli igre, se nam ni bati. Misija Evrovizija je bila ena takšna neskončna nategnjena igrica. Izbor evrovizijske zastopnice je bil alibi za to, da se je lansiral Klemen Slakonja. Postal je simbol multipraktika. Simbol tistega, kar je pred leti v prekopiranem citatu dejal premier. Nikoli ne bomo največji, nikoli ne bomo najmočnejši, lahko pa smo najboljši. Slakonja je najboljši v vsem. Bolje poje kot vsi, ki so se podili po odru, bolje pleše kot vsi telovadci z Maestrom na čelu, oddajo bolje vodi kot vsi voditelji zabavnih oddaj skupaj in še lepši je kot vsi, ki so se do sedaj kazali pred kamerami. Še sreča, da je imel vsaj malo protiuteži v komisiji, kjer je podobno vlogo odigrala Tina Marinšek.

Torej, če se nam zaradi športnikov in takšnih voditeljev ni treba bati za prihodnost, enako velja za nacionalko. Format, ki ga je sproducirala, je funkcioniral. Vse tarnanje, da se tam v zatohli instituciji ne da ničesar premakniti, je izgubilo realna tla pod nogami. Očitno se da, le prave ekipe morajo zagrabiti oddaje. Z dovolj denarja, jasno.

Prav zato je Misija Evrovizija dobra novice za vse na nacionalki. Posebej za ustvarjalce informativnih oddaj. Na prvem mestu osrednjega TV Dnevnika. Nekoč paradna oddaja ni le v krizi, temveč v agoniji. Tako vizualni kot vsebinski, še najbolj pa konceptualni. Tisti, ki si je izmislil, da je del osrednjih news v elitnem terminu Slovenska kronika, je očitno padel na glavo. Tisti, ki je to odobril, pa dokazal, da nima pojma o televizijskem mediju. Tam, kjer bi se morale kovati zvezde in kredibilni voditelji, imamo zdaj kopico brezimnežev, ki v vlogi manipulantov za tekočim trakom pač odfurajo svoj posel. Če med gledalci obstaja vsaj eden, ki zna na pamet našteti voditelje Slovenske kronike, si takoj zasluži kakšnega viktorja. Že tisti, ki zna našteti vse štiri voditelje osrednjega TV Dnevnika, pa si zasluži posebno plaketo. In če bo šlo tako naprej, bomo počasi dobili priznanja vsi, ki sploh še gledamo TV Dnevnik.

Skratka, v vsem skupaj je vendarle nekaj dobrega. Nižje ne gre. Zdaj gre lahko vse skupaj samo še navzgor. Če se prekopira koncept Misije, potem je vse sila enostavno: voditeljice in voditelji morajo najprej postati zvezde. Doda se jim nova scena brez tistega brezveznega računalnika, veliko se vloži v promocijo in izmisli pozicijski slogan. Za začetek naj vzamejo naslov naše predstavnice v Bakuju. Šele ko bodo vsi tam na nacionalki verjeli, da se da nekaj premakniti, jim bomo verjeli tudi gledalci. Takrat, ko bodo vsi tam verjeli, da ne opravljajo vzvišenega poslanstva, temveč kreirajo vplivno oddajo znotraj najbolj vplivnega medija, se bo začela pisati nova zgodovina. Malo trme pa tudi ne bo škodilo…