Zasedanja voditeljev članic unije se bo prvič po prevzemu položaja po decembrskih volitvah udeležil tudi novi slovenski premier Janez Janša.

Medtem ko so bila mnoga zasedanja vrha unije v preteklih mesecih "krizna", bo tokratno srečanje po navedbah evropskih virov poskus, da se preide v "bolj vsakdanji, normalen kontekst" vodenja gospodarskih politik.

Po pričakovanjih bo največ pozornosti usmerjene na ukrepe za spodbujanje rasti ter na opredelitev smernic za članice unije pri pripravi njihovih nacionalnih reformnih in proračunskih načrtov, ki jih morajo Evropski komisiji posredovati do sredine aprila.

"Pomembno je, da se vse tisto, kar je sklenjeno na evropski ravni, dejansko zrcali na nacionalnih ravneh," je v povezavi s temi smernicami v torek v Bruslju poudaril državni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Senčar.

Reforme pokojninskih sistemov so prednostna naloga

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je kot podlago za opredelitev teh smernic na vrhu pripravil seznam ključnih vprašanj in prednostnih nalog, razdeljen na tri poglavja - fiskalno konsolidacijo, rast in konkurenčnost ter zaposlovanje.

Ena od ključnih prednostnih nalog, ki jo izpostavlja, je reforma in posodobitev pokojninskih sistemov. V tem okviru opozarja, da projekcije kažejo na precejšnjo rast javnih pokojninskih izdatkov v prihodnjih 50 letih v šestih članicah unije, tudi v Sloveniji.

Vrh bo predvidoma tudi pozval članice, naj napravijo vse potrebno za odpravo šibkosti, ki jih je opredelila Evropska komisija v poročilu o makroekonomskih neravnovesjih.

Komisija je v tem poročilu ocenila, da dvanajst članic, med njimi tudi Slovenija, zaradi tveganj potrebuje poglobljeno analizo makroekonomskega stanja.

Razlogi za poglobljeno analizo stanja v Sloveniji so po oceni komisije "hitro kopičenje notranjih neravnovesij z velikim naraščanjem stroškov dela na enoto proizvoda, zadolženosti v zasebnemu sektorju in cen nepremičnin" ter "visoko zadolženi bančni sektor, ki je pod občutnimi pritiski, saj je gospodarstvo v zgodnji fazi težkega procesa razdolževanja".

Evropska komisija in ECB o makroekonomskem stanju Slovenije 8. in 9. marca

Predstavniki Evropske komisije in Evropske centralne banke bodo makroekonomsko stanje v Sloveniji po navedbah evropskih diplomatskih virov preverjali 8. in 9. marca.

V petek bo ob robu vrha slovesno podpisana pogodba o fiskalnem paktu, ki je bil dogovorjen na vrhu konec januarja. Ta naj bi dolgoročno zagotovil strožjo proračunsko disciplino.

Pogodba bo v celoti veljala za države v območju evra, pridružijo pa se ji lahko tudi tiste brez evra. Podpisalo jo bo 25 članic unije - z izjemo Velike Britanije in za zdaj Češke.

Temelj pogodbe je fiskalno ali zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda.

Pogodbenice bodo morale zlato pravilo prenesti v nacionalne zakonodaje najpozneje v roku enega leta od uveljavitve pogodbe, in sicer z zavezujočimi in stalnimi določbami, pri čemer so zaželene ustavne določbe.

Ob januarskem dogovoru o paktu je še ostalo odprto vprašanje o pravilih za sprožitev postopka na Sodišču EU v primeru neskladnosti s pogodbo.

To vprašanje je rešeno tako, da bo k pogodbi sprejeta posebna izjava. Ta po navedbah virov pri EU določa, da bodo v primeru, da Sodišče EU ugotovi, da zlato pravilo v določeni pogodbenici ni bilo pravilno uvedeno oziroma da se dogovorjena pravila krši, avtomatično vse druge pogodbenice skupaj vložile tožbo proti kršiteljici na Sodišču EU.

Na začetku zasedanja bo kratko srečanje o izvolitvi predsednika Evropskega sveta za obdobje od 1. junija 2012 do 30. novembra 2014, ki mu bo predsedovala danska premierka Helle Thorning-Schmidt. Nato bo predsednik evroskupine Jean-Claude Juncker predlagal imenovanje predsednika vrha območja evra.

Pred vrhom zasedanje evroskupine

Poleg tega bo Juncker voditelje članic obvestil o najnovejšem dogajanju v območju evra. Evropski diplomatski viri na vrhu ne pričakujejo veliko razprave o Grčiji niti razprave o krepitvi sklada za zaščito evra, češ da politične razmere še niso zrele za to.

Pred vrhom bo v četrtek zasedanje evroskupine, ki se ga bo iz Slovenije predvidoma udeležil državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec. Govorili naj bi predvsem o Grčiji.

Po vrhu EU je bil sprva v petek predviden tudi vrh območja evra, ki pa je bil odpovedan. Z dokončno potrditvijo drugega programa pomoči Grčiji se namreč čaka na iztek zbiranja ponudb zasebnih upnikov, odločitve o krepitvi stalnega sklada za zaščito evra pa zaradi zadržanosti Nemčije na tej točki tudi ni mogoče sprejeti.

Vrh EU bo predvidoma tudi potrdil status kandidatke za Srbijo, pri čemer po navedbah virov ni pričakovati zapletov. Romunija bi sicer lahko to vprašanje problematizirala v povezavi z razpravo o schengenski širitvi, ki je prav tako predvidena.

Po nekaterih navedbah je namreč Bukarešta že v minulih pogajanjih v zameno za pristanek na status kandidatke za Srbijo želela zagotovila glede svojega vstopa v schengen, ki ga sicer blokira Nizozemska.