Slovenija je bila leta 2000 prva država, ki je uvedla elektronsko kartico v vseh zdravstvenih dejavnostih in na področju celotne države, podobno infrastrukturo uvajajo tudi druge države članice EU. Projekt je do danes prejel prestižne nagrade in priznanja tako doma kot v tujini.

Z vstopom v EU je Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) začel brezplačno ponujati tudi evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki jo lahko danes na podlagi meddržavnih sporazumov uporabljamo tudi v Avstraliji, Črni gori, na Hrvaškem, v Makedoniji in Srbiji.

A kot ključni uspeh zavoda v 20. letih sedanji generalni direktor zavoda Samo Fakin ocenjuje, da je ZZZS stabilen subjekt v zdravstvu in da je sodeloval v sistemu zdravstvenega varstva, ki za razmeroma manj denarja zagotavlja takšen dostop do zdravstvenih storitev, ki je primerljiv z drugimi razvitimi evropskimi državami. "Vse mednarodne primerjave kažejo, da se nimamo ničesar za sramovati, da pa imamo seveda določene priložnosti za izboljšave," je v pogovoru za STA dejal Fakin.

Pot ZZZS od začetka do danes

ZZZS je bil ustanovljen 1. marca 1992 na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, a je bil dokončno konstituiran skoraj dve leti kasneje. Začetki zdravstvenega zavarovanja na Slovenskem sicer segajo več kot 120 let v preteklost, v leto 1889, ko je bila ustanovljena prva Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.

Ob ustanovitvi je ZZZS postal edini nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja pri nas, ki je omogočil vključitev vseh prebivalcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji v obvezno zavarovanje. Danes je nezavarovanih 0,5 odstotka populacije oz. manj kot 10.000 ljudi.

ZZZS so doslej v dvajsetletni zgodovini vodili trije generalni direktorji - najdlje, kar 11 let, Franc Košir. Trenutno nad zdravstveno blagajno bdi Samo Fakin, ki je lani začel svoj drugi mandat.

Uvedba prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in njegova usoda

Leto po ustanovitvi ZZZS je bilo kot del uspešne finančne sanacije zdravstvenega sistema uvedeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje. V začetku je tako ZZZS poleg obveznega sicer ločeno izvajal tudi prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Tako je bilo do leta 1999 oz. ustanovitve prostovoljne zavarovalnice Vzajemna, na katero je zavod prenesel vsa prostovoljna zavarovanja.

Medtem ko je prostovoljno zdravstveno zavarovanje leta 1994 v zdravstvo prineslo sedem odstotkov vseh zbranih sredstev, pa ta delež danes dosega že 13,6 odstotka. Zbirna prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje se je medtem povišala samo enkrat, in sicer leta 2002 za 0,2 odstotni točki na 13,45 odstotka na račun povišanja prispevka delodajalca.

Po podatkih Eurostata je Slovenija lani za zdravstvo namenila nekaj manj kot devet odstotkov bruto družbenega proizvoda (BDP), kar je sicer nekoliko pod EU povprečjem. Vendar pa je rast deleža BDP, ki ga namenjamo za zdravstvo, pripisati predvsem vse večjemu deležu zasebnih sredstev v zdravstvu.

A bo sistem, po katerem so se zdravstvene pravice deloma krijejo iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, po 20 letih najverjetneje ukinjen. Če bo novi minister za zdravje Tomaž Gantar res nadaljeval delo svojega predhodnika na tem mestu, Dorjana Marušiča, se obeta uvedba splošne participacije.

Prvi mož zdravstvene blagajne je do te ideje nekoliko skeptičen. "Splošna participacija je vsekakor nov davek za zdravstvo, ki ga bo treba uvesti, in seveda s tem v zvezi preveriti, kakšne učinke bo imel," je za STA poudaril Fakin.

Ob tem poudarja, da se je prostovoljno zdravstveno zavarovanje doslej izkazalo kot dobrodošla varovalka zato, da se je ohranil in širil tedanji obseg zdravstvenih pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Od leta 2009, ko so začeli povečevati odstotkovne deleže kritja zdravstvenih storitev v breme prostovoljnih zavarovalnic, je zavod, kot pravi Fakin, na zasebne žepe oz. prostovoljne zavarovalnice prenesel na letni ravni skoraj 50 milijonov evrov stroškov. "Če tega prostovoljnega zavarovanja ne bi bilo, bi morali določene zdravstvene pravice, ki se danes krijejo iz obveznega zavarovanja, iz tega izločiti in bi jih ljudje morali plačevati iz lastnega žepa," pojasnjuje Fakin.

Po monopolu konkurenca?

Zavod je bil 20 let edini izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, a se jim glede na koalicijske obljube, obeta konkurenca. Fakinu se takšen ukrep zdi nekoliko absurden. Poudarja, da je za nižanje cen v skladu s principi tržne ekonomije smotrno ustvariti oz. povečati konkurenco med ponudniki in ne potrošniki oz. kupci, ZZZS pa je v zdravstvenem sistemu prav kupec.

Poleg tega navaja, da je v zahodno evropskih državah trend zmanjševanja števila izvajalcev obveznega zdravstvenega zavarovanja, poleg tega se Fakin sprašuje, ali je racionalno ustanoviti več takšnih zavarovalnic glede na dvomilijonsko populacijo.

Finančno stanje ZZZS in potreba po nujnih ukrepih

ZZZS je prvi primanjkljaj, ki ga ni mogel kriti z lastnimi viri sredstev, zabeležil leta 2001 zaradi nekaterih odločitev na državni ravni, kot je dvig plač v zdravstvu, uvedba DDV na področju zdravil in medicinsko-tehničnih pripomočkov, prenos nekaterih obveznosti iz državnega proračuna na ZZZS itd.

Primanjkljaj je zavod beležil do leta 2004, nato je sledilo nekaj uspešnejših let. Primanjkljaj imajo zopet od leta 2009 kot posledico reforme sistema plač v javnem sektorju, zaradi česar so se plače zdravstvenim delavcem precej povzpele. Nato je udarila še svetovna gospodarska in finančna kriza, ki je ob zmanjšanju zaposlenosti vplivala na nižje prilive v zdravstveno blagajno iz naslova plač; slednji predstavljajo 98 odstotkov vseh prihodkov ZZZS.

Po zadnjih projekcijah se zavodu v letos obeta 110 milijonov evrov minusa, konec prihodnjega leta pa bi primanjkljaj lahko narasel na skupaj 270 milijonov evrov. Zato so na zavodu pripravili paket zakonodajnih sprememb, ki ga bodo predlagali vladi. Med drugim ZZZS predlaga širitev prispevnih osnov za nekatere skupine zavarovancev, kot so upokojenci, samozaposleni, kmetje (itd.), s čimer bi letno prišli do dodatnih nekaj 10 milijonov evrov. Fakin to poimenuje solidarnost pri plačevanju prispevkov. Cel paket 14 ukrepov (med drugim tudi zniževanje nadomestila za bolniško odsotnost, participacija na zdravila) bi skupaj v zdravstveno blagajno prinesel dodatnih 361 milijonov evrov letno.

"Sedaj se je samo treba odločiti. Odločitev, ali je zdravstvo relativna prioriteta v tej državi, pa je seveda v rokah politikov," poudarja Fakin. Ob tem ocenjuje, da se z ukrepi ne sme več čakati, ker se nam bo v nasprotnem primeru začel zdravstveni sistem rušiti. "Sistem se nam že sedaj rahlo ruši; investicije stojijo, amortizacija je za 20 odstotkov nižja že dve leti zapored. To lahko zdrži še največ štiri leta," je prepričan.

"Dokler imamo čakalne dobe, je kriza, še posebej če se čaka na prvi ambulantni pregled. Dokler ni enakega standarda po slovenskih bolnišnicah, je kriza. Dokler bodo mediji poročali, da se bolniki v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana poleti kuhajo, je kriza. Dokler imamo določene bolnišnice še v 150 let starih stavbah, je kriza. Zdravstvo je kar precej v krizi," je dejal.

Po njegovem mnenju zavod ne bo več v krizi, ko bo v blagajni ležalo nedotaknjenih 40 milijonov evrov rezerv, da jim ne bo več treba najemati likvidnostnih kreditov, od katerih obresti so lani plačali 200.000 evrov. "To je toliko denarja, da bi v enem letu lahko dodatno financirali dve splošni ambulanti," pojasnjuje in dodaja.

Vseeno pa Fakin meni, da "slovenski zavarovanci dobijo kar veliko količino zdravstvenih storitev za relativno malo vsoto denarja. Mislim, da pretirano ne preplačujemo zdravstvenih storitev in da imamo standard kar visok," meni.