Nevarna so bolj strma pobočja, zlati mesta z napihanim snegom, ki se lahko splazijo ob večji dodatni obremenitvi. Snežna odeja se na prisojnih pobočjih sredogorja čez dan nekoliko zmehča in destabilizira, so še sporočili z Arsa.
Za tiste, ki se odpravljajo v gore, so na Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) opozorili, naj ne pozabijo, da je v višjih nadmorskih višinah še vedno zima. Največjo nevarnost poleg plazov predstavljajo še zdrsi. Na GRZS so pojasnili, da je nevarnost plazov pozimi neprestano prisotna – ne glede na višje temperature v zadnjih tednih.
Največja težava je neprimerna tehnična oprema
Hribolazce opozarjajo, naj bodo predvidni in naj poskrbijo za ustrezno opremo. Največjo težavo, tako so nam pojasnili na GRZS, predstavlja neprimerna tehnična oprema. "Zadnji dve leti opažamo imitacije derez: štirizobne, iz plastike, gumijaste z zarezami. Takšna oprema je primerna za sredogorje, ne pa tudi za visokogorje," so opozorili na GRZS.
Z gorske reševalne službe so še dodali, naj planinci ne poskušajo varčevati na opremi, ki ima sicer nižje cene, a je neprimerna za podvige, na katere se odpravljajo.
Omembe vredna snežna odeja sega v osojah do nadmorske višine okoli 800 metrov, na prisojnih pobočjih pa je marsikje kopno precej višje. Na nadmorski višini 1500 metrov je v Julijskih Alpah do okoli 90 centimetrov snega, drugod pa do okoli 60 centimetrov. Na 2000 metrov je v Julijskih Alpah do okoli 130 centimetrov snega.
Letos že 37 ponesrečencev
Zaradi višjih dnevnih temperatur se bo snežna odeja preobražala in sesedala ter s tem počasi stabilizirala v osojah. Pozno dopoldne in popoldne se bo sneg na prisojnih pobočjih zmehčal, ponoči pa pomrznil. Krepila se bo površinska skorja.
V letošnjem letu je bilo v naših gorah že 37 ponesrečencev. Največ so jih zabeležili v tržiškem društvu GRZS.
