Iz Ljubljane je v parlament prišla peticija, v kateri se državljan pritožuje, da je kupil nestrokovno narejeno stanovanje, ki je bilo povrhu še nedovoljena gradnja, zato je sanacija nemogoča. Iz državnega zbora so mu pojasnili, naj se obrne na sodišče. Iz Maribora pa podpisani državljan zahteva odobritev evtanazije. S to peticijo so seznanili mariborski center za socialno delo, ker vsebina peticije nakazuje verjetne osebnostne težave in samomorilske namene pisca.
Državni zbor je edina državna institucija, ki ima posebno komisijo za peticije. V vladi večino peticij in drugih sporočil državljanov prejme generalni sekretariat in jih potem pošilja naprej pristojnim ministrom in uradnikom. Tudi v uradu predsednika republike nimajo posebne službe za peticije. Teh je tudi razmeroma malo, precej več pa prejmejo različnih mnenj ljudi o posameznih zadevah. V prejšnjem mandatu od leta 2008 do konca leta 2011 je na naslov komisije državnega zbora za peticije prispelo 630 peticij. Čeprav bi glede na vse bolj krizne razmere pričakovali, da bi število vlog za reševanje posameznih problemov ljudi naraščalo, to pada. Leta 2009 jih je bilo 232, leto kasneje 196 in lani samo še 160.
Komisija, v kateri ni niti enega poslanca
Padanje števila ljudi, ki se jim zdi, da je državni zbor pravi naslov za njihove tegobe, je po eni strani posledica splošnega padanja ugleda parlamenta in politike nasploh, po drugi strani pa pošiljanje peticije navadno problema ne rešuje. Po postopku, ki ga uporabljajo v državnem zboru, peticijo pregleda strokovni delavec posebne službe, ki deluje v okrilju komisije za peticije. Ta od pristojnih organov zahteva pojasnila o zadevi in zatem odgovori pošiljatelju. V odgovoru ga pouči o predpisih, ki se nanašajo na njegov primer, možnih pritožbah oziroma drugih poteh reševanja. Komisija za peticije - tokrat je sestavljena iz sedmih poslank, tri so iz SDS, dve iz PS ter po ena iz SD in DLGV - se običajno z vlogami seznani le v obliki dvomesečne informacije oziroma seznama prispelih peticij s kratkimi povzetki vsebine. Le izjemoma se komisija odloči za razpravo o posameznem primeru.
Raziskav o učinkovitosti te poti reševanja problemov posameznikov ali skupin ljudi ni, posredno pa se slika kaže v poročilu komisije, ki jo je v preteklem letu vodila poslanka SDS Eva Irgl. Poročilo namreč med drugim navaja, da je Irglova tudi osebno obiskala nekatere pošiljatelje peticij in na licu mesta poskušala reševati spore. Sekretarka komisije Božena Pem je v omenjenem poročilu ocenila, da je bila Irglova "nemalokrat uspešna mediatorka". Irglova se je s pritožniki pogovarjala tudi v državnem zboru. Po mnenju Pemove so bili državljani s temi pogovori zelo zadovoljni, kajti "velikokrat jim je zadostovala zgolj samo topla beseda in občutek, da v svojih stiskah niso sami".
Nič več poštni predal ene stranke
V času predsedovanja poslanke Irglove je komisija večino sej namenjala politično in ideološko obarvanim temam. Tako se je komisija, ki ima v imenu tudi človekove pravice in enake možnosti, ob obravnavah letnih poročil varuhinje človekovih pravic seznanjala predvsem s povojnimi poboji in prikritimi grobišči ter po mnenju Irglove neprimernimi izjavami v oddaji Dobro jutro glede Hude jame. V komisiji so govorili tudi o imenovanju ruskega veleposlanika pri nas, podelitvi odlikovanja Tomažu Ertlu. Komisija je poslušala pričevanja o delovanju nekdanje službe državne varnosti, razpravljala o imenovanju generalnega državnega tožilca, nedopustni zlorabi otrok in sovražnem govoru v Mladini, o omejitvi javnega dostopa do dela arhiva tajne službe, ki se nanaša na njeno delovanje v tujini. Govorili so tudi o pojavih šikaniranja na delovnem mestu, o pravici delavcev do osebnega dostojanstva, varnosti policistov in o nujnosti preselitve Papir servisa iz Zelene jame.
Včeraj je članica komisije Majda Potrata (SD) izrazila upanje, da ta komisija ne bo več poštni predal ene stranke, Irglova pa ocenila, da je komisija pod njenim predsedovanjem z odpiranjem omenjenih tem "dala pomemben prispevek v družbeno-politični prostor". Kako bo v tem mandatu, ko je vodenje komisije prevzela nekdanja novinarka in urednica Pop TV Tamara Vonta (PS), bo treba še počakati, kajti komisija je včeraj sestala šele na prvi redni seji. Sprejela je dogovor o delu in se seznanila z informacijo o 36 prispelih peticijah.
