Predsednica društva Integriteta Simona Habič je pojasnila, da so v raziskavi "Nacionalni sistem integritete" analizirali in ocenili delovanje trinajstih institucij oziroma tako imenovanih stebrov demokracije. Ugotovili so, da je v Sloveniji najšibkejši steber civilna družba, saj nima dovolj sredstev za delovanje in ne more vplivati na pomembne politične odločitve. Težava je v tem, da državotvorne institucije, denimo vlada in parlament, civilne družbe ne priznavajo kot enakopravnega partnerja. Najmočnejši stebri slovenskega nacionalnega sistema integritete pa so državna volilna komisija, varuh človekovih pravic, računsko sodišče, sodstvo in komisija za preprečevanje korupcije.

Ogrožena je neodvisnost medijev

Drugo najslabšo oceno so dobili organi pregona, uradne statistike namreč kažejo neučinkovitost tožilstva in policije pri pregonu korupcijskih kaznivih dejanj. Ena večjih groženj za nacionalni sistem integritete pa je po besedah Habičeve tudi prenos tožilstva s pravosodnega na notranje ministrstvo.

Analiza je pokazala zelo slabo splošno oceno medijev. Ogrožena je neodvisnost medijev, s tem pa tudi korektno, objektivno in nepristransko obveščanje javnosti o korupciji, delovanju vlade, zasebnega sektorja in nosilcev moči. Avtorji poročila opozarjajo, da razmere pri zaposlovanju novinarjev ogrožajo razvoj kakovostnega novinarstva, preiskovalno novinarstvo pa je po njihovem premalo razvito.

Ogrožen je tudi zasebni sektor. V Sloveniji težavo predstavlja dejstvo, da je bila privatizacija izpeljana nepopolno, saj so nekateri posamezniki z dobrimi zvezami in poznanstvi v gospodarstvu in politiki pridobili nadzor nad podjetji, ki so bila prej v državni lasti. Posebnost pri nas je v tem, da zakonodajni okvir omogoča pregon kaznivih dejanj korupcije in ureja z njo povezana neetična ravnanja, vendar je suverenost institucij v praksi pri tem šibkejša. Raziskava med drugim dokazuje, da je financiranje političnih strank še vedno neurejeno, po besedah Habičeve pa sta neučinkovita tudi sistem javnega naročanja in nadzor nad njim.

Resne sledi sistemske korupcije

Z raziskavo so potrdili, da v Sloveniji obstajajo resne sledi sistemske korupcije in tako imenovane ujetosti države. Nadzor nad izvajanjem zakonodaje je neustrezen, zato je v našem sistemu dopuščeno neprimerno, neetično in nesprejemljivo obnašanje ključnih odločevalcev v državi in članov političnih strank.

Poročilo med drugim navaja, da je ljudi še vedno strah prijaviti sum korupcije, saj se bojijo posledic. Javnost je zaradi neodgovornosti politikov do zaupanja, izraženega na volitvah, politično apatična in nezaupljiva, kar se kaže v nizki podpori vladnim in političnim idejam. Politiki so videti kot egoistični in nealtruistični ljudje, ki želijo samo zadostiti svojemu pohlepu. Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru tako opozarja, da imamo v postopkih cel kup politikov, vendar pa nihče ne odgovarja. Nesprejemanje odgovornosti ministrov ali politikov je postalo nekako neuradni vzorec slovenske politike, ki se tudi noče zavezati kodeksom etike in integritete, je med drugim zapisano v poročilu.

Čeprav so nezadovoljni s trenutnim stanjem v državi, pa Slovenci protestov ali vstaje ne vidijo kot dela rešitve. Zaradi zmanjšanja dostopnosti boljše življenjske ravni nekateri znižujejo svoje etične standarde (uporabljajo socialne mreže in zveze za pridobitev socialnih varščin, se izogibajo plačilu davkov, delajo na črno, zlorabljajo položaj ipd.), da bi dosegli višjo raven. Slovenci kljub temu cenijo poštenost in pravičnost, integriteta postaja vedno bolj prepoznana vrednota, ki jo jasno zahtevajo tudi od nosilcev moči.

Očistimo Slovenijo korupcije

"Boj proti korupciji pomeni močno državo," je prepričan Bojan Dobovšek. Poročilo o raziskavi je po njegovem izhodišče za izhod Slovenije iz krize, saj se bomo lahko iz krize rešili le, če bomo imeli nekoruptivno državo. Dobovšek tudi meni, da rešitev za odpravo pomanjkljivosti v našem sistemu integritete ni v represiji, ampak v nadzoru, ki je v rokah civilne družbe in medijev. Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič pa upa, da ugotovitve raziskave ne bodo ostale preslišane. Namesto tega, kaj je narobe, bomo morali začeti govoriti, kaj narediti, da bo bolje, meni Klemenčič. Doseči bomo morali tudi nacionalni konsenz o tem, da korupcija v Sloveniji je problem, čemur se po njegovem že približujemo. Vseh pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti naenkrat, zato bo po besedah Klemenčiča treba postaviti prioritete.

Tudi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes ugotavlja, da je zdaj na vrsti ukrepanje in ozaveščanje. Če lahko uspešno izvedemo ekološko akcijo očistimo Slovenijo smeti, bi se morali po njegovem lotiti tudi akcije očistimo Slovenijo korupcije.

Na včerajšnji posvet o rezultatih raziskave so v društvu Integriteta povabili tudi predstavnike političnih strank, a se na povabilo ni odzval niti eden. Poročilo o raziskavi in priporočila bodo v prihodnjih dneh predali predsednikom vlade, državnega zbora in državnega sveta.