O zimskih športih se pogovarjajo le še tisti, ki se morajo, ker pač sezona v njihovi športni panogi še ni pri koncu. In medtem ko eni letijo daleč stran od odskočne deske, se drugim majejo stolčki, za kar pa ni kriv veter. Nam je pa ta, natančneje današnji jutranji karavanški fen, spet ponesel v višave temperature zraka, ki so bile ponekod morda celo rekordne. Poigrajmo se malo z vremensko statistiko, do sedaj so bile najvišje jutranje februarske temperature izmerjene v letih 1966, 1977 in 1988. Prvi- in drugikrat v zadnji dekadi meseca, v zadnjem primeru pa v prvi februarski dekadi. Seveda bodo temu primerne v naslednjih dneh tudi najvišje dnevne temperaturne vrednosti, ki bodo marsikje v osrednji Sloveniji presegle 20 stopinj Celzija. Sicer pa se tudi nobena vremenska juha ne poje tako vroča, kot se skuha, in prihodnji teden, čeprav že prvi v spomladanskem meteorološkem trimesečju, ne bo nič kaj dišal po tem letnem času…

Vse več slovenskih step

Vse do takrat pa bomo priče daljši blokadni vremenski situaciji, ki bo nad našimi kraji poskrbela za severno cirkulacijo oziroma dotok suhih in sorazmerno toplih zračnih mas s severa. Povsod tam, kjer je že skopnel sneg, se bo prst še naprej močno sušila, zato bo prvi marčevski teden ponekod v pokrajini videti, kot bi bili v stepi. Na srečo imamo še kak mesec - bolj pravilno bi bilo, da imamo le še mesec dni - časa za to, da pade z neba kaj več moče, sicer kmetje ne bodo preveč veseli. Pogled v padavinski arhiv kaže, da se je začel padavinski primanjkljaj že pred letom dni, natančneje okoli 1. marca 2011. Jesen 2011 je bila sorazmerno dobro namočena, december tudi, sledila pa sta dva suha meseca. Skupna količina padavin od tedaj pa do današnjega dne je ena sama vodna revščina: Kredarica 1535, Rateče 1292, Brnik 969, Ljubljana 969, Bilje pri Novi Gorici 965, Šmarno pri Slovenj Gradcu 927, Novo mesto 866, Lisca 865, Celje 811, letališče Maribor 730, Murska Sobota 690, letališče Cerklje ob Krki 660 in letališče Portorož le 613 milimetrov oziroma litrov padavin na kvadratni meter.

Skrb zbujajoča vodna bilanca tal

Zlasti na Primorskem je pomanjkanje padavin zelo veliko, drugod pa je negativni odklon zmeren do velik. K temu je treba prišteti še precej visoke temperature in obilje sonca, v notranji Primorski v prej omenjenem obdobju že blizu 2700, na Obali pa že skoraj 2800 ur sonca! Tudi po nižinah v notranjosti države se je nabralo v zadnjem letu dni že okoli 2100 ur sonca in tako negativne letne vodne bilance na državni ravni v tem času v arhivu ARSO ni zaslediti vse od leta 1949 naprej. Kar skrbi, je dejstvo, da so trenutno na stežaj odprta sušna vrata ne le spomladanski, temveč tudi poletni suši. Snega v hribih zdaj, ko bi morali biti že kar blizu vsakoletni največji skupni višini, skorajda ni in morda bodo prav zato oči kot že dolgo ne ravno v letošnjem sušcu uprte v nebo. S priprošnjo, da bi bil to pot "mokrec", sicer pa "ako sušca grmi, dobra letina sledi" in "lakota beži". In če že kaj zeleni, se rado posuši. Držimo torej pesti za letošnjo letino, ki bo v marsičem odvisna tudi od vremena v prihodnjem mesecu, ki ga bomo začeli sušno, na suhem in s sušo…