Ko je Kranjec s poletom 235,5 metra preskočil Bardala za 41 metrov, se je Slovenija že ob polčasu prebila na zmagovalni oder in se na njem dokončno zasidrala, ko je v prvi skupini v finalu Romoeren pristal že pri 172,5 metra. Slovenija je imela neulovljivo prednost, zato so Jernej Damjan, Jurij Tepeš, Jure Šinkovec in Robert Kranjec (v zadnjem poletu je ob napaki komaj zmogel do 205 metrov) rutinsko popeljali Slovenijo do nepričakovanega brona, ki so ga proslavili s huronskim vriskanjem. Zlato je bilo rezervirano za Avstrijo in srebro za Nemčijo. Nova slovenska senzacija, celo brez poškodovanega Prevca, se je napovedovala že po poskusni seriji, ko je bila Slovenija celo prva po doseženih daljavah.
Jernej Damjan v prvi predaji je bil imeniten moštveni igralec, potem ko je imel večer pred tekmo bojni posvet in učne ure z bratom Anžetom, ki je tudi trener, s pomočjo sodobnih komunikacijskih povezav. Očitno so navodila padla na plodna tla, saj je naredil prva poleta prek 200 metrov na največji letalnici na svetu (211, 214), ko je bilo najbolj potrebno. "Očitno raje delam za druge, a to ne pomeni, da nisem tudi zase. Bil sem zelo sproščen, čeprav me je zelo skrbelo, ker so vsi pričakovali, da sem jaz tisti, ki nadomeščam poškodovanega Prevca. Morda ne bi bilo slabo, da bi vedno skakal za nekoga drugega, ne le zase," je povedal Jernej Damjan, ki ima že tri moštvene kolajne. "Vsaka kolajna je zgodba zase. Leta 2005 v Oberstdorfu sem bil mlad, vse je prišlo samo po sebi. Lani v Oslu sem slabo skakal, a skok na ekipni tekmi je bil resnično dober. Letos je malo drugače, vsi so pričakovali veliko od mene, zato sem vesel, ker se bil sposoben premagati samega sebe," je pojasnil vidno zadovoljni Ljubljančan.
Jure Šinkovec, ki v ekipi skrbi za dobro vzdušje, zato je prišel na podelitev s sporočilom na listu papirja za Prevca: "Pero, vidiš, da smo s tabo! Zate tudi," je osvojil prvo kolajno v karieri, potem ko je pred dvema sezonama smuči že želel postaviti v kot. "Sem brez besed. Presečen. Kar zgodilo se je. Vražje težka tekma. Moj cimer Kranjec me je bodril, da znam, da sem sposoben, da naj le uživam, in po domače rekel, naj skok zarežem. Že v avtobusu med vožnjo na tekmo sem imel dober občutek, ko sem poslušal glasbo in si predstavljal, kako bo na tekmi. Pred prvenstvom sem vedel, da bomo imeli eno kolajno, celo to, da bo zlata, a tega nisem govoril, da Robija ne bi delal živčnega. Na ekipni tekmi smo naredili konstantne skoke, ne pa sanjskih," je bil ob uresničitvi sanj zadovoljen Jure Šinkovec (skoka 199,5 in 208).
