Prvič je skočil pri osmih letih. Za skoke ga je navdušil sošolec Bine Norčič. Po letih treningov se mu je vse obrestovalo: bronasta medalja na olimpijskih igrah 2002 in naslov svetovnega prvaka v poletih 2012. Poleti so mu všeč, ker pravi, da je vse počasi: počasi se pelje, počasi se odrine in počasi leti. Verjetno pa je nekaj tudi v tem, da mu prijatelji pravijo vergl, ker zna odlično uloviti veter. Ali pa v tem, da pred skokom vraževerno vedno poboža rampo. Kadar slabo skoči, obrne čelado in zagleda fotografijo domačega psa Ozija, ki je neznosno smešen in se takoj nasmeji. Dobro je tudi to, da se ne boji padcev. S sotekmovalci včasih gledajo posnetke svojih padcev in se smejijo, kdo je naredil boljši umetniški vtis. Še najbolje pa je, da se svojega grozljivega padca na planiški velikanki leta 2001 sploh ne spomni, niti tega, da je v bolnišnici s petletno deklico igral Črnega Petra.
Za skoke je pripravljen marsikaj potrpeti, tudi piti donat in se prehranjevati po ločevalni dieti. Meso je le enkrat na teden, med pripravami enkrat na tri dni. Sicer pa ogljikovi hidrati in ribe. Pri 175 centimetrih bi bila njegova idealna teža 59 kilogramov, pa jih ima ponavadi nekaj več.
Po izobrazbi je frizer. A ker ni hotel imeti svojega salona, je trdo treniral skoke. Zaposlen je na policiji, v motoristični enoti. Nič čudnega, saj je njegov najljubši športnik Valentino Rossi, najboljši hobi pa vožnja z motorjem. Je ponosni lastnik motorja BMW S 1000 RR, ki je trenutno najhitrejši športni motocikel na svetu. Brzi po reškem dirkališču, občasno pa se zapelje tudi na dirkališče v Brnu. Je poročen, leta 2007 je svoji Špeli dahnil da na Baliju. Skupaj rada potujeta, lani sta šla na Filipine. Čeprav je rojen Ljubljančan, živi v Kranju.
Več spletnih portretov najdete tukaj.
