Razprave med podporniki religije in njenimi nasprotniki so vedno goreče. K tej debati se je pridružil tudi Alain de Botton, ki je izdal knjigo o tem, zakaj je religija koristna tudi za ateiste. Sam je namreč kot ateist spoznal, da religija v celoti le ni tako napačna.
Omenjeni avtor verjame, da je možno ostati zapriseženi ateist in se hkrati tudi učiti iz vere. V knjigi torej poudarja, da je potrebno biti radoveden do te mere, da je človek zmožen v svoje življenje vključiti tudi načela in ideje, ki pretežno spadajo po okrilje vere.
"Tudi če nas sveta trojica, ali pa budističnih pet zaobljub pusti popolnoma hladne, lahko še vedno sprejmemo verska načela, ki poudarjajo moralo, zavednost o skupnosti, hvaležnosti in poveličujejo umetnost. Mora obstajati način, da uravnovesimo zavrnitev slepe vere s selektivnim izborom religijskih elementov.“
Avtor poudarja, da religija ni k nam prišla z neba, temveč smo jo sami ustvarili. Za to obstajata dva ključna temelja oz. vzroka:
1. življenje v skupnostih in ohranjanje harmonije, kljub našim globokim sebičnim, nasilnim vzgibom.
2. Šibkost in ranljivost naših življenj – torej potreba po nečem, kar nam pomaga pri premagovanju težkih situacij.
Glavna napaka modernega ateizma naj bi tako bila površnost pri dojemanju religije. De Botton navaja, da ni potrebno na stvari gledati tako črno-belo (ali si za vero, ali pa si proti). Naposled še ocenjuje, da kljub vsem pomanjkljivostim, ki jih cerkev ima, nobena sekularna institucija ni uspela ustvariti takšnega vpliva, kot ga je cerkev (ima svoje teorije, izobraževanje, politiko, protokole, arhitekturo, modo, ipd.) De Botton tako vsem ateistom svetuje, da iz religije vseeno rešijo kar je smiselno, saj je religija preveč uporabna, da bi jo prepustili zgolj vernikom.
