Pri gradnji biatlonskega centra na Pokljuki so uredili tudi akumulacijski bazen za umetno zasneževanje. Da bi bil skladen z gradbenim dovoljenjem, bi moral bazen imeti 1400 kubičnih metrov volumna, zgradili pa so skoraj štirikrat večji bazen s približno 5400 kubičnimi metri volumna, saj naj bi v gradbenem dovoljenju zamešali med volumnom in površino.

Zaradi večje dimenzije od dovoljene morajo pridobiti okoljevarstveno soglasje s strani Arsa. V postopek sta se po zakonu o Triglavskem narodnem parku kot stranska akterja vključila okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic, ki sta opozorila na vplive vodne akumulacije na divjega petelina.

Arso je na tej podlagi zavrnil izdajo soglasja, vendar je po pritožbi smučarske zveze ministrstvo za okolje in prostor prvo odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v odločanje prvostopenjskemu organu z zahtevo po ugotovitvi, kakšen je dejanski vpliv bazena na populacijo divjega petelina. Na osnovi monitoringa so ugotovili, da bazen nima posebnih vplivov na populacijo koconogih kur oziroma da se populacija povečuje. Vendar so na Arsu ocenili, da triletno spremljanje stanja ni zadosti, da bi lahko z gotovostjo trdili, da biatlonski center nima negativnega vpliva.

Zato je Arso 9. februarja izdal negativno odločbo, v minulem tednu pa je potekel 15-dnevni rok za pritožbe. Kot je za STA povedal predsednik zbora za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije Peter Zupan, so se tudi tokrat pritožili na pristojno ministrstvo. Prepričan je, da bodo s pritožbo uspeli, saj bodo opozorili, da bi v primeru zmanjšanja bazena na 1400 kubičnih metrov morali za zasnežitev tekaških poti na Pokljuko v štirih do šestih dneh pripeljati 500 cistern vode.

V lanski zimi so z obstoječo akumulacijo že naredili prvi preizkus zasneževanja, lanskega novembra pa so v manj kot tednu dni porabili celotno vodo iz bazena in zasnežili tekaške poti. Biatlonski center bodo v vsakem primeru zasneževali tudi v prihodnje, saj imajo za to po Zupanovih besedah vsa potrebna dovoljenja. Zato bodo, če bodo morali bazen zmanjšati, vodo vozili na Pokljuko, kar bi zagotovo povečalo hrup.

Zupan je prepričan, da Arso pri zavrnitvi soglasja ni upošteval vseh njihovih prizadevanj za čim večjo omilitev hrupa, ki moti divjega petelina. Zagotovili so sistem zasneževanja, ki stadion zasneži v štirih do šestih dneh, zato vsa obremenitev okolja s hrupom traja največ teden dni. Poleg tega imajo posebne, manj glasne snežne topove.

V Alpe Adria Green so kljub temu prepričani, da je bazen kot črno gradnjo treba odstraniti in okolico sanirati v prvotno stanje. Po novem zakonu o Triglavskem narodnem parku, ki je v veljavo stopil šele leto dni po izgradnji biatlonskega centra, namreč v parku sploh ni dovoljeno graditi akumulacijskih bazenov. "Istočasno pa ne smemo ogroziti populacije divjega petelina na tem njegovem avtohtonem okolju," poudarjajo.

Iz študij, ki jih je pri odločanju uporabil Arso, izhaja, da je število divjih petelinov na območju smučarskih središč upadlo, rastišča pa niso več aktivna. Eden poglavitnih dejavnikov, povezan z zapuščanjem rastišč, je prav stopnja nemira. Divji petelin je nanj najbolj občutljiv v času prezimovanja, rastitve, valjenja in vodenja mladičev, torej od januarja do julija. Nemir pa povzročajo gozdarstvo, rekreacija, planinarjenje in nabiranje gozdnih sadežev.