Petek, 17. februarja
Nova zasedba ministrstva za notranje zadeve z ministrom Vinkom Gorenakom na čelu je tik pred dvajseto obletnico izbrisanim pripravila posebno presenečenje - ponovni izbris. Tokrat simboličen. S svoje spletne strani so umaknili vse podatke o njih. Izginili so informacije o pravni zgodovini izbrisa, pojasnila o urejanju statusa, o sodnih sporih in statistični podatki. V ponedeljek popoldne so nekatere izmed teh podatkov ponovno objavili na spletni strani, a so jih nekoliko skrili, na eno izmed podstrani. Tudi telefonsko številko klicnega centra za pomoč izbrisanim so umaknili na podstran, ki je sicer namenjena medijem, in šele nekaj dni kasneje so jo spet prestavili na staro mesto. Na ministrstvu so pojasnili, da so popolnoma izbrisali le informacije, ki so "vključevale politično stališče prejšnje vlade". Izbrisani so se v minulih dveh desetletjih verjetno že na pamet naučili številko centra za pomoč in tudi ostalih podatkov ne bodo pretirano pogrešali, saj jih še vedno lahko najdejo na drugih spletnih straneh. Jih je pa ta gesta vlade opomnila, da je ponovno na oblasti stranka, ki je svojo priljubljenost dolga leta gradila na zanikanju tega "administrativnega problema", in da bi jih v dvajsetem letu izbrisa marsikdo izmed vladajočih najraje umaknil s klikom miške.
Nedelja, 19. februarja
Minister Vinko Gorenak je na svojem blogu prvič omenil, da bo zmanjšal število zaposlenih na svojem ministrstvu, saj denarja za plače preprosto ne bo. Medtem ko se je sprehajal po hodnikih svojega ministrstva, pa je našel rešitev že tudi za to zadrego, saj je opazil, da imamo "v sistemu veliko število umetno ustvarjenih in dobro plačanih delovnih mest raznoraznih svetovalcev in inšpektorjev, ki mesečno zaslužijo krepko nad 2000 evrov neto, in ne vem, kaj delajo. Tudi za mnoge tiste svetovalce in inšpektorje, ki upokojitvenih pogojev še ne dosegajo, ne vem, kaj delajo. Če nekoga vprašam, kaj pa vi delate, in mi na to vprašanje ne zna odgovoriti, je jasno, da nima kaj delati," je zapisal Gorenak. Nekaj takih delovnih mest bo zato ukinil, je napovedal, ljudi bodo odpustili, 440 bi se jih lahko upokojilo, nekaj pa jih bodo premestili na policijske postaje, kjer bodo delali na terenu. Minister Gorenak je napovedal tudi krčenje števila uslužbencev v svojem kabinetu, od sedanjih 16 jih bo obdržal le šest, zagotavlja.
Ponedeljek, 20. februarja
Minister za gospodarstvo Radovan Žerjav se gotovo sprašuje, kje in zakaj si je nakopal toliko sovražnikov. Potem ko so mu pred lukoviško gostilno vlomili v beemve, je njegova stranka SLS še isti večer prejela elektronsko grozilno pismo s sporočilom, da je v njihovih prostorih na Beethovnovi ulici bomba. Prihiteli so policisti, preiskali prostore, eksploziva pa niso našli. Ministru in sodelavcem je odleglo, tiste, ki jim ni všeč njihovo delo, pa so ponovno, a prijazno prosili, naj pripombe naslednjič podajo preko ustaljenih komunikacijskih kanalov. "Z veseljem jim bomo prisluhnili."
Sreda, 22. februarja
Odleglo je tudi predsedniku vlade Janezu Janši. Medtem ko je bil na dunajskem deželnem sodišču v pet ur trajajočem zaslišanju o poslu z oklepniki patria zaslišan podjetnik Hans Wolfgang Riedl, so na avstrijskem pravosodnem ministrstvu pojasnili, da Janši na tamkajšnjem sodišču ne bo treba pričati. "Po mednarodnem pravu uživajo predsedniki vlad, držav in zunanji ministri popolno imuniteto, ki jih odvezuje tudi pričanja v sodnih procesih," je pojasnila Dagmar Albegger, tiskovna predstavnica avstrijskega ministrstva za pravosodje.
Poslanci državnega zbora so opazili, da vladnih gradiv ni več na starem spletnem naslovu. Poslanec SD Janko Veber je vlado opozoril, da s tem, ko ne objavljajo gradiv o tekočem delu, kršijo poslovnik vlade, in dodal, da je spremljanje dela vlade "bistveno oteženo, če že ne dejansko onemogočeno" vsem socialnim partnerjem in poslancem. Zanimivo je, da so poslanci izginotje gradiv opazili šele slaba dva tedna po tem, ko so gradiva nehali objavljati. No, v vladni službi za komuniciranje so pojasnili, da gre za administrativno napako, in vsa gradiva objavili naslednji dan.
Predsednik državnega zbora Gregor Virant je na mizo prejel predloge za spremembo ustave. Koalicijske stranke menijo, da bi bilo treba ta temeljni pravni akt spremeniti kar v 40 delih, največ predlogov je Virantu poslala vladajoča SDS, kar 16 pripomb.
Četrtek, 23. februarja
Na tretji seji so se ministri pričakovano odločili, da odobrijo državna poroštva za TEŠ6, presenečenje pa so bili pogoji, ki so jih ob tem postavili vodilnim v termoelektrarni.
S spremenjenim zakonom o državni upravi, ki je eden ključnih za napovedano reorganizacijo javnega sektorja, je vlada uzakonila vsa združena ministrstva in superministrstva ter njihove naloge. V tem zakonu je urejen tudi prenos tožilstva s pravosodnega na notranje ministrstvo, čemur na predlog pravosodnega ministra Pličaniča nasprotuje Virantova državljanska lista, ki je že predlagala spremembo koalicijske pogodbe. Njen predlog bodo koalicijske partnerice še premlele. Ker sta ministra Pličanič in Gorenak v sredo v televizijskih Odmevih polemizirala o prenosu pristojnosti, ju je premier Janša na seji vlade pošteno oštel in ministrom zagrozil, da bo predlagal njihovo razrešitev, sam pa bo na ta predlog vezal zaupnico, če se bo pričkanje članov vlade pred kamerami še kdaj ponovilo. Vlada je tudi odločila, da bodo odpravili nekaj nepotrebnih uradov - na seznamu so uradi za narodnosti, za enake možnosti, za podnebne spremembe in urad za verske skupnosti, v katerem je vlada že na prvi seji zamenjala vodstvo. Zakon ne pove, kaj se bo zgodilo z vsemi temi odvečnimi prostori, ljudmi in opremo, a minister Pličanič je po seji povedal, da bodo "dvojnosti odpravili", seveda bo generalni sekretar na združenih ministrstvih en sam, nepotrebni uslužbenci pa bodo prerazporejeni. Odpuščanja so zaenkrat zadnja možnost, zagotavlja Pličanič.
Sejo vlade so kajpak zaznamovale nove kadrovske spremembe. Tokrat je vlada razrešila načelnika generalštaba slovenske vojske Alojza Šteinerja in na njegovo mesto imenovala enega najbolj izpostavljenih slovenskih častnikov, Dobrana Božiča. Nekoliko manj presenetljiva je bila razrešitev Rada Bohinca z mesta predstavnika vlade v upravnem odboru Evro-sredozemske univerze, saj se je Bohinčevo ime znašlo na zloglasni SDS-ovi "listi za odstrel". Bohinc se je na listi znašel, ker je bil neuspešen kot kandidat za ustavnega sodnika s podporo predsednika republike in vladnih strank, bil pa je tudi član vodstva "projugoslovanske" stranke SDU, kandidat za predsednika SD, predsednik sveta ZLSD, član izvršnega sveta jugoslovanske vlade ter minister v vladah, ki jih je vodil LDS. Na njegovo mesto v upravnem odboru je bil imenovan Laris Gaiser, ki je na zadnjih parlamentarnih volitvah kandidiral na listi SLS.
Ker je na svoji drugi seji vlada imenovala nekdanjega direktorja obveščevalno varnostne službe (OVS) Damirja Črnčca za direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), je tokrat poiskala še novega direktorja OVS. To službo je za naslednjih pet let dobil njen dosedanji uslužbenec Boštjan Perne. Vlada je razrešila tudi Igorja Senčarja s položaja generalnega direktorja Direktorata za evropske zadeve in politično bilateralo in na to mesto imenovala začasnega direktorja Marjana Cencena. Robert Kojc je postal začasni generalni direktor Direktorata za mednarodno pravo in zaščito državljanov, razrešenih pa je bilo tudi vseh devet članov ekonomsko-socialnega sveta, ki so jih nadomestili novi. Mimogrede, visok uradniški naziv si je prislužila tudi dolgoletna najtesnejša sodelavka Karla Erjavca Vlasta Vivod, ki je postala višja sekretarka na njegovem zunanjem ministrstvu.
Predsednik vlade Janez Janša je po seji presenetil z izjavo, da v proračunu zeva vsaj 500-milijonska luknja, kar pomeni, da bo ob koncu leta zmanjkalo denarja za plače učiteljev, policistov, zdravnikov in drugih javnih uslužbencev, pa tudi za socialne transferje. Za tako stanje premier krivi prejšnjo vlado, a šolnikov to prav nič ne zanima. "Če ne bo za plače učiteljev, pa naj si jo še premier zniža," ga je pozval prvi sindikalist vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj. Janša ga je slišal in na twitterju odgovoril, da se bo "seveda tudi to zgodilo. Eden od interventnih ukrepov bo tudi znižanje vseh funkcionarskih plač." Mi pa smo slišali vas, gospod premier!