Skoraj nič res hudega se še ni zgodilo, a ponorelih sistemov se ne da ustaviti, razen morda z zamudo, škodo in ogromnimi napori. Ti pa bodo vsaj še devet let omejeni na kjotski sporazum manjšine držav in posamezne "samoobvezujoče" ukrepe nekaterih iz preostale večine. Daleč premalo, vemo naravoslovci! Morda je durbanski "kompromis" lep diplomatski dosežek EU glede na surovo resničnost politike, a za stabilnost narave nikakor ni dovolj! Tvegamo megalomansko nenadno in nepovratno podnebno katastrofo, neznansko večjo, kot so pričujoče spremembe podnebja. Kritika ne leti na EU in slovensko delegacijo, ki sta se trudili, in tudi ne toliko na tretji svet, temveč pretežno na ZDA. Angloamerika se ima za vodilno, a je spet izdala ves svet - s svojo največjo krivdo in največjim egoizmom.

Kljub kjotski zavezi bi radi delali šoštanjsko termo-zablodo (TEŠ6) in še marsikaj tudi mi. Podnebni kaos se bo vlekel in prevesil tudi v družbenega in zdravstvenega. Priznajmo možnost milijardnih človeških žrtev. Ne bodimo kot tisti, ki so se leta 1990 zgražali nad Drnovškom, ko je omenil nevarnost sto tisoč mrtvih v Jugoslaviji. Resno napovedujem(o) razpad te civilizacije (če ne bo megalomanskih ukrepov kmalu); a tudi če ga ne bo, bo to zgolj po zaslugi nas, ki opozarjamo in/ali varčujemo s porabo. Vse kaže, da smo nesposobni preživeti kot ljudje. Ob sedanjih trendih je neizogibno: če bo morda kdo preživel vojne zaradi uničevanja planeta, bo to tak, ki si tega ne zasluži, in takšen bo vedno ogrožal obstoj živega in sebe.

Multinacionalne korporacije pogosto "za nas" delajo svinjarije, predvsem v tretjem svetu, mi pa jih z nakupom "odobrimo". Še več, omogočamo jim, da nas s svojimi zaslužki na naš račun zasužnjujejo. Zaradi brezbrižnih ali/in zdolgočasenih potrošnikov, ki ne znajo živeti brez pretiravanja, zapravljamo "zemeljski raj". Kult ekspanzionizma ("rasti") in s tem genocidno onesnaževanje zadevata v mejo vzdržnega. Oboje krši ne le zmožnosti za zadostno naravno ravnovesje, temveč hkrati tudi osnovne človekove pravice - do zdravega okolja, hrane, vode, varnosti, nediskriminacije, dostojanstva… Potem pa celo prepovejo beračenje, kot v nekaterih avstrijskih mestih!

Zmanjševati potrošnjo - le to res vžge, le to zmore navaden človek kadarkoli. To je najboljši ukrep proti "elitam", ki nas s "piramidnimi igrami" izdajajo. Na primer povečujejo stopnjo tekmovalnosti z velikimi denarnimi kaznimi državam, ki "izgubljajo konkurenčnost". Z nebroj triki nas dobesedno silijo v potrošnjo. To ni le kapitalistična zarota, to je zelo nevarna igra. Današnje zapletene in zahtevne sisteme velja dojemati celostno, ne pa se z njimi otročje in adrenalinsko igračkati. Ta sistem dela, ker mi delamo! Ni narobe, da delamo, ampak da delamo glede na (okoljske) okoliščine napačne stvari za napačne ljudi! Saj jim gre le za provizije, ki jih pobirajo. Koliko pa je (bilo) opevane gospodarske rasti res v smislu trajnostnega razvoja, ekogradenj in inovacij, vzpostavitve alternativnih virov energije ipd.? Komaj kaj. Ni važno delati, treba je narediti - (splošno) korist! Ta nima (več) zveze z denarjem, ki je le redkokdaj še merilo vrednosti.

Sedemindevetdeset odstotkov klimatologov se strinja: zaradi toplogrednih plinov (od transporta do živinoreje itn.) bo temperatura rasla še stoletja, morska gladina pa, tudi zaradi termičnega raztezanja, še tisočletja! Živalske in rastlinske vrste se zato že množično selijo ali izumirajo: 30 odstotkov vrst je izumrlo zaradi človeka in še enkrat toliko jih je ogroženih! En srednje dolg polet izpusti na osebo toliko CO2 kot kurilna sezona Slovenca. Zakaj se letalskemu prometu v kjotskem protokolu "gleda skozi prste"? Zakaj nas perverzno posiljujejo s potrošništvom in mobilnostjo? Zakaj bankam ni treba vračati davkoplačevalskega denarja, s katerim so bile rešene iz zablod? Itd. itd. Zarota petičnežev in kapitala (ne Židov)! Trošenje je kolaboracija. Niso demonstracije najprimernejše. Morebitno razgrajanje samo poveča porabo in začarani krog. Raje volite proti, tako, da ne kupite! Razen nujnega ali neluksuznega kakovostnega.

Takih nevarnih "začaranih krogov" je veliko… Etika je vsaj danes pomembnejša od udobja, "razvoja" in celo znanja. Kar naprej se govoriči o inovativnosti, ki pa navadno postaja sama sebi namen. Tehnologije nas večinoma peljejo "z dežja pod kap", gledano celostno oziroma kot pokaže čas, na primer pri biogorivih, sevanjih, plastiki, hormonskih motnjah, azbestozi. Kakovost življenja na Zahodu v povprečju upada, ne več raste (razen površinsko).

Umetna hrana in način življenja, pregreta ali preveč hlajena stanovanja ter drugi odmiki od naravnosti pogosto škodijo zdravju. V "krvavih" (saj so iz nafte!) plastenkah voda stane in naredi tisočkrat več škode okolju kot voda iz pipe, pa v povprečju ni nič boljše kakovosti, kažejo raziskave. Nasploh bo razvajenim in neinformiranim prihodnost težka.

Če gledamo zelo celostno in pošteno, je danes zelo težko narediti kaj nedvoumno koristnega - veliko težje kot v preteklosti. Novo znanje nam kaže slabe strani mnogih dejavnosti, katerih dvoreznost ali nevarnost nekoč ni bila očitna. Zlorabljivo bodo vedno zlorabljali! Zelo redko kdo se je zmožen soočiti z resnico in nejasnostmi v zvezi z njo. In skoraj nihče ni sposoben gledati dovolj celostno. Bolje narediti nič kot napak, na primer skoraj nič preverjano gensko spremenjeno hrano. Pomenljiva podrobnost: Evropski agenciji za varnost hrane (ki je nedavno odobrila gensko spremenjeno sojo za prehrano ljudi; države k sreči še ne!) se je zgodilo, da se je vodja preiskovalcev nato prezaposlil k preiskovancu - Syngenti (kot za nagrado). Igra okrog "sporazuma" ACTA me je spomnila na zahteve multinacionalk po neoznačevanju gensko spremenjenih vsebin v hrani.

Dovoljena mera radioaktivnega sevanja je danes petstokrat nižja kot ob začetkih jedrskih poskusov, ko so dovoljeno mero prav tako smatrali kot "zanesljivo varno". Poskusne zajčke se pač vedno žrtvuje do roba. Zakaj biti "zajček"? Le da multinacionalke kot Syngenta ali zloglasni Monsanto še več zaslužijo? Za Svetovno trgovinsko organizacijo je trgovina pomembnejša od zdravja in sodobni zakon ji to celo omogoča.

Tako kot so tekmovalni športniki le na videz zdravi, v resnici pa so dokazano imunsko oslabljeni, tako je naša podivjana civilizacija (tako njena elita kot baza) - nestabilna, šibka. Tisti, ki danes profitirajo, jim to uspeva pretežno zaradi strateškega položaja v sistemu, vse redkeje zaradi zaslužnosti. A kopljejo jamo vsem: danes povsem zdravi, jutri - le zaradi onesnaženosti in vse hitrejših vremenskih sprememb - "alergijske" in druge težave, na primer z grlom, nosno votlino, dihanjem itn., čez nekaj let smrt zaradi vročinskega vala ali posledičnih novih epidemij. Ali raka, ki je pretežno okoljskega ali prehranskega izvora. Ali…

Kriza se je razvijala od finančne prek gospodarske do monetarne/dolžniške, kar se razvija v politično, nato bo šlo v inercialno krizo (ko si že vsi želijo umiritve, a dogajanj ni mogoče več ustaviti) in naposled v popolno okoljsko-zdravstveno krizo, ter se seveda vzajemno poglabljalo v mešanico vseh kaosov. Zato je nujno planetarno onemogočiti (izpogajati v OZN in na drugih ravneh) mehanizme pretirane tekmovalnosti. Po piratski globalizaciji pride spet lokalizacija. (Eko)poljedelstvu je treba vrniti dostojanstvo. Veljalo bi prepovedati oglaševanje; ostane naj le obveščanje, ki ne zavaja. Bolj obdavčiti bogastvo, potrošnjo, transport, kapital in vse ekscese, tako pobrane davke pa nameniti naravovarstveni sanaciji! Sicer pa, ali ste res pripravljeni mirno prenašati, kako vaši sinovi in vnuki pobijajo podnebne begunce na meji ali v silah Nata? Želite nepravične vojne z (neo)kolonialistično izkoriščanim in preobremenjenim Jugom, ki je večji od nas? Ali smo sploh sposobni preživeti?

Bolje se je strezniti še pred vojnami kot med vojnami zaradi nezmanjšane potrošnje. Kdor ne bo zdravil potrošniških razvad, bo trpel zaradi nenadnih odtegnitev. Te bodo zagotovo doletele bolj ali manj vsakogar. Šele potem bomo čez nekaj desetletij lahko zadihali - odvisno od tega, ali in kako hitro se bomo dovolj spremenili. Sicer pomremo. Tudi znanstveno je dokazano, da skromno življenje in socialna harmonija, globalna in medosebna, precej odločata o zdravju in počutju. Ustvarimo družbo, vzporedno turbokapitalizmu! In prilagodil se bo...

Dr. Mitja Peruš, Ljubljana