Z nekaterimi predlogi so poskušali tudi večkrat. Zadnjega so v začetku letošnjega leta vložili poslanci SDS. Gre za kopijo predloga iz leta 2001, po katerem bi predsednika vlade in ministre v parlamentu imenovali hkrati, se pravi samo z enim glasovanjem.

O nekaterih predlogih, na primer o poslanski imuniteti, so razpravljali štirikrat. V četrtem poskusu je državni zbor spremenil ustavne določbe o lokalni samoupravi, ki parlamentu nalagajo, da pokrajine ustanovi z zakonom. Ta dva primera sta tudi zelo dobra ilustracija tega, da se stranke ustavnih sprememb niso lotevale premišljeno, ampak so pri tem sledile predvsem lastnim, največkrat kratkoročnim interesom.

Uvedbo pokrajin z zakonom je skupina poslancev iz Drnovškove koalicije predlagala že februarja 1999. Toda ti predlogi so naleteli na dosledno zavračanje v SDS, SLS in (takratni) SKD. V teh strankah so trdili, da pokrajine lahko ustanovijo zgolj občine, čeprav ni bilo videti niti najmanjšega znamenja, da bi te to res nameravale. Za temi velikimi besedami o poseganju države v avtonomijo občin se je skrival predvsem interes omenjenih strank, da v večini občin zadržijo vso oblast in je ne delijo z oblastjo v pokrajinah, ki bi utegnila biti druge politične barve. Sedem let kasneje je SDS, ko je prišla na oblast, obrnila ploščo. Na predlog Janševe vlade je bila ta sprememba ustave junija 2006 gladko sprejeta.

V dvajsetih letih spremenili devet členov ustave

Pri poslanski imuniteti je šlo za še bolj kričeč primer. Ker se leva polovica parlamenta ni strinjala s predlogom, da bi poslansko imuniteto povečali (tako kot velja za poslance EU), je skupina poslancev SDS na čelu z Brankom Grimsom vrnila udarec z nasprotnim skrajnim predlogom o popolni ukinitvi poslanske imunitete. Med ne najbolj premišljene predloge gre šteti tudi dva poskusa poslancev SDS, SNS in še nekaterih spremeniti Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. S spremembo te listine, ki je sestavni del ustave, naj bi mimo odločb ustavnega sodišča za nazaj dokončno uredili vprašanje "tako imenovanih izbrisanih", kot poslanci SDS še danes slabšalno imenujejo leta 1992 iz registra stalnih prebivalcev izbrisanih več kot dvajset tisoč ljudi.

Od omenjenih 40 poskusov spremeniti ustavo jih je državni zbor potrdil šest, s katerimi so spremenili devet njenih členov. Po več kot dveh letih polemik je že junija 1997 kot prva ustavna sprememba zeleno luč dobil predlog za spremembo 68. člena, ki je tujcem omehčal prepoved lastništva nad nepremičninami v Sloveniji. Šest let kasneje, pred vstopom Slovenije v EU, so ta člen še enkrat popravljali. Takrat so dodali še 3.a člen ter spremenili 47. člen (izročanje naših državljanov).

Vmes so v času Bajukove vlade, julija 2000 - se pravi le tri mesece pred rednimi volitvami - na hitro prepričali dve tretjini poslancev, da so glasovali za spremembo 80. člena ustave. Od takrat imamo v ustavi zapisano, da se poslance pri nas voli po proporcionalnem sistemu in da morajo stranke za vstop v parlament zbrati vsaj 4 odstotke glasov. V ta člen so zapisali še (do sedaj še neuresničeno) načelo, da morajo odločilen vpliv na to, kdo bo izvoljen za poslanca, imeti volilci. Vsi predlogi, ki so šli v to smer (odprava volilnih okrajev in uvedba prednostnega glasu), so v naslednjih enajstih letih drug za drugim padali v vodo.

Poleg že omenjene spremembe ustavnih določil o pokrajinah je državni zbor potrdil še dva predloga za spremembo ustave. Junija 2004 so v 14. člen zapisali, da so človekove pravice zagotovljene tudi invalidom, v 50. pa, da imajo državljani med drugim tudi pravico do pokojnine.

SDS ponavlja ustavne spremembe za "drugo republiko"

Po nedavnem pozivu novega predsednika parlamenta Gregorja Viranta, naj mu pošljejo svoje predloge za spremembo ustave, so mu šefi poslanskih skupin poslali kar 40 predlogov, vendar se nekateri med njimi vsebinsko vsaj približno prekrivajo. Najmanj se roke očitno tresejo strokovnjakom za ustavo v SDS. Vodilna koalicijska stranka je sicer v svojem volilnem programu obljubljala le štiri predloge za spremembo ustave, Virantu pa jih je poslala kar cel paket - 16 predlogov -, ki ga je predsednik SDS Janez Janša po porazu na volitvah 2008 napovedoval kot podlago za "drugo republiko". Nekatere od predlogov so celo začeli obravnavati v okviru Pučnikovega inštituta, vendar so razprave kmalu zamrle. Po sedem predlogov sta prispevali Virantova lista in NSi, pet Jankovićeva PS, tri Pahorjevi socialni demokrati. SLS predlaga le, da bi v državnem zboru dve poslanski mesti zasedla predstavnika zamejskih Slovencev in izseljencev, DeSUS predlogov ni podal.

Razmerja strank v parlamentu so takšna, da nobena sprememba ustave, četudi je dogovorjena v koaliciji, ni mogoča brez pristanka vsaj ene od opozicijskih strank. Po dosedanjih razpravah je nekaj možnosti za to, da se dvetretjinska večina zbere ob predlogih za spremembo ustave, ko gre za enofazno oblikovanje vlade, referendum, ukinitev ali vsaj preoblikovanje državnega sveta, spremenjeno vlogo ustavnega sodišča ter uvedbo zlatega fiskalnega pravila. Vendar tudi za vse te predloge velja, da gre za načelno podporo, v pogledih na konkretno vsebino pa se stranke precej razlikujejo in bo zato treba v razpravi iskati kompromisne rešitve.

Zdi se, da je zaradi pritiska EU še največ soglasja glede tega, da bi v ustavo zapisali zlato fiskalno pravilo o uravnoteženosti med proračunskimi prihodki in odhodki. Videti je, da bi ustavno večino lahko dobil tudi predlog o omejitvi referenduma. Načeloma ga podpirajo vse stranke, pri čemer sta SLS in SDS najbolj zadržani. V SDS predlagajo zgolj to, da bi v ustavo zapisali, da je neko referendumsko odločitev mogoče spremeniti le z novim referendumom. V NSi pa bi poslancem pustili možnost, da zahtevajo referendum, vendar bi moralo tako zahtevo podpisati vsaj 60 poslancev. Razlike so tudi v pogledih, ali bi bilo treba predpisati tudi, koliko ljudi mora priti na referendum, da je odločitev veljavna. Virantova lista predlaga, da je ta referendumska udeležba vsaj 40 odstotkov vseh volilcev. To je približno 850.000 volilk in volilcev.

Veliko jih soglaša tudi s predlogom, da se pravico zahtevati referendum odvzame 30 poslancem in državnemu svetu. Na račun državnih svetnikov je bilo doslej slišati veliko pikrih kritik, vendar uradnega predloga, da bi ga "kot slepo črevo slovenskega parlamentarizma" ukinili, doslej ni bilo. Tokrat to uradno predlagajo v SDS, Virantovi listi in NSi, medtem ko se v PS zavzemajo za njegovo preoblikovanje v predstavništvo lokalne samouprave (pokrajin), v SD, DeSUS in SLS pa za zdaj molčijo. Spremembo ustave v členih, ki zadevajo oblikovanje vlade - zadeva je na podlagi predloga poslancev SDS že v postopku -, načeloma podpirajo v NSi, SLS in Virantova državljanska lista. Vendar slednja ni za to, da bi predsednik vlade lahko sam, mimo parlamenta, zamenjal tretjino ministrov, kar predlagajo v SDS. Podobne pomisleke, da ne gre zmanjševati vpliva parlamenta na sestavo vlade, imajo tudi v opozicijskih PS in SD.

Ustavne spremembe zaradi promocije strank

Stranke so razdeljene tudi glede vloge ustavnega sodišča. Pozitivna Slovenija predlaga sistemsko preureditev pristojnosti ustavnega sodišča, tudi v Virantovi listi predlagajo dopolnjevanje, prenos in črtanje nekaterih pristojnosti sodišča. V SD podpirajo ideje o razbremenitvi in učinkovitejšem delovanju ustavnega sodišča, v SDS pa se zavzemajo samo za novo ustavno določilo, da bi ustavne sodnike parlament imenoval z dvetretjinsko večino. Relativno veliko podpore ima tudi predlog o uvedbi poskusnega mandata za sodnike, vendar so velike razlike v tem, koliko časa naj poskusna doba traja: v SDS menijo, da osem let, v DLGV pa predlagajo dve leti.

Večina drugih predlogov je precej daleč od ustavne večine. Med te gotovo sodita predloga NSi, da bi v ustavo zapisali posebno zaščito velike družine in da bi predsednika države ne volili več na splošnih volitvah, marveč z dvetretjinsko večino v parlamentu. Tudi predlog PS, da bi predsedniku republike prepustili imenovanje sodnikov in razpust parlamenta, nima prav velikih možnosti. Enako tudi ne večina predlogov SDS, kot je denimo tisti o prepovedi poveličevanja totalitarističnih simbolov. Vprašanje je samo, ali ne bodo vrhovi strank teh predlogov zaradi zastonj samopromocije vseeno uradno predlagali, s čimer bi tudi za nujne in koristne popravke ustave zmanjkalo časa.