Komisija, ki je problematiko izbrisanih obravnavala na nujni seji ob 20-letnici izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, poziva vlado, da ji svoja stališča do gradiva nevladnih organizacij pojasni v 30 dneh.
Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak pa je že danes povedal, da poleg izvajanja novele zakona o izbrisanih iz leta 2010 ne načrtuje drugih korakov. Ob tem je opozoril, da "od vseh 25.671 oseb sploh ni velikega interesa za oddajo vloge". Ob pozivih za ureditev zaposlitev, zdravstvene in psihosocialne pomoči pa moramo spomniti na približno 120.000 brezposelnih, ki tudi potrebujejo pomoč, je dejal.
"Zakon je sprejet, ustavna odločba izvršena, vlog pa ni oz. jih je malo. Prejšnja ministrica je naredila dovolj in ne morete pričakovati od mene, da bi naredil kaj več," je dejal. Dodal pa je tudi, da bi "človek pričakoval, da bi komisija obravnavala tudi problematiko delavcev Vegrada in SCT". Predsednica komisije Tamara Vonta (Pozitivna Slovenija) je ob tem napovedala, da bodo kmalu obravnavali tudi vprašanje teh delavcev.
Izbrisani čakajo na Strasbourg
Predsednica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon je dejala, da bi morala v smeri zakona o izbrisanih iz leta 2010 nadaljevati tudi zdajšnja vlada in zdajšnji sklic DZ. Ob tem je spomnila na dolgotrajnost in zapletenost postopka za pridobitev statusa ter na velika sredstva, ki so za postopek potrebna.
V Amnesty International Slovenije poudarjajo, da imajo izbrisani številne zdravstvene posledice. "Veliko jih je tudi umrlo prav zaradi prepozno odkritih bolezni ali zaradi nezadostnih sredstev za zdravljenje," je dejala Nataša Posel.
Intervju z Irfanom Beširevićem: Odnos do izbrisanih se bo zaostril
V Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov opozarjajo, da tudi tisti, ki imajo urejen status, še danes pri vsaki stvari, ki jo urejajo, naletijo na ovire, ki se nanašajo za nazaj. "Svojim otrokom pa nismo mogli urediti dostojnega življenja. Njim se je zgodila največja krivica," je dejala Mirjana Učakar iz iniciative.
20 let izbrisanih - kronologija neke kalvarije
V razpravi je Eva Irgl (SDS) izrazila željo, da bi imele nevladne organizacije enaka merila za vse, ki doživljajo krivice in potrebujejo pomoč. "Krivica se mora popraviti, vendar so v državi tudi drugi, ki potrebujejo pomoč, pa se nihče ne ukvarja z njimi," je dejala.
Majda Potrata (SD) pa se je zavzela za ureditev pravnih statusov izbrisanim in popravo krivic.
Slovenija je 26. februarja 1992 25.671 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, za katere je začel veljati zakon o tujcih, izbrisala iz registra stalnega prebivalstva oziroma jih prenesla v "pasivno" evidenco.
