Njegova pot temelji na sloganu Mir za zaščito okolja. In na ozaveščanju ljudi, da lahko majhna dejanja posameznikov prinesejo velike rezultate. Njegova zgodba je ena tistih, ki jo bodo nekateri označili za idealistično, drugi za pogumno, tretji za noro. Sam se s tem ne obremenjuje: "Ne pričakujem, da bodo vsi razumeli. Če predavam dvesto ljudem in le dva sprejmeta moje sporočilo, je to zame dovolj."

Miyata je Japonec, star 29 let. Izpod volnene kape se valovijo dolgi črni lasje, ko umirjeno, a zavzeto razlaga, kako se je začela njegova pot. Miyata je diplomiral iz političnih ved ter nato študiral korejščino. V njem je že od mladih nog tlela okoljevarstvena žilica, potem pa je tu še osebna tragična zgodba, ko sta umrla njegova zaročenka in najboljši prijatelj, kar ga je navedlo k razmišljanju o življenju, človeku, družbi in Zemlji. Ko je naletel na ambasadorja miru Združenih narodov Paula Colemana, ki je od leta 1990 prehodil več kot 47.000 kilometrov ter posadil milijon in 350.000 dreves, je padla odločitev. Opustil je podiplomski študij in se Colemanu leta 2007 pridružil na pešačenju po Kitajski. "Kitajska je tedaj napovedovala, da bo organizirala zelene olimpijske igre. S Colemanom sva jih podpirala, hodila po državi, predavala o varovanju okolja in skušala ozaveščati ljudi, sadila sva drevesa in širila sporočilo v medijih. A Kitajska je zelo onesnažena, včasih zaradi smoga nisem videl meter pred sabo. In olimpijske igre niso bile zelene."

Zato se je v upanju, da bodo takšne londonske, leta 2009 odpravil na pot, na kateri je doslej prehodil Japonsko, Južno Korej,o Tajvan, Vietnam, Kambodžo, Tajsko, Sirijo, Turčijo, Bolgarijo, Srbijo in Hrvaško. "Nekaj držav sem zaradi nevarnih razmer preskočil," pravi.

Zavrnil pokroviteljstvo Adidasa

V Sloveniji načrtuje podobne aktivnosti kot drugod: prihodnji teden, ko ne bo več počitnic, želi predavati v šolah, se srečati s predstavniki države in lokalnih skupnosti ter posaditi ali vsaj kupiti kakšno drevo, obiskati nevladne organizacije in otroke. "S tem, ko hodim, najlažje širim misel, da ima vsakdo priložnost, da stori kaj majhnega za okolje. Majhno dejanje, če ga ves čas delamo, lahko pomeni veliko razliko. Če vsak dan pobereš eno smet na ulici, kar lahko naredijo tudi najmlajši, je to 365 smeti na leto. In če to počne deset, sto, tisoč ljudi, bo mesto čisto. Če vsakdo posadi eno drevo, lahko rešimo problem segrevanja ozračja. Gre za majhno moč, ki pa je velika, če se združi. O tem predavam na šolah. In sam delam takšne majhne korake. Sadim drevesa. Doslej sem jih posadil 3031. Tudi kupim jih in jih podarim, da jih posadijo drugi. Drevo je simbol narave, s posaditvijo človek začuti stik z naravo," svojo filozofijo razlaga Miyata, ki je v Sloveniji prav v času intenzivnih priprav na marčevsko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu.

Pot si financira sam. Pravi, da bi lahko dobil denar Združenih narodov, nevladnih organizacij, za sponzorja se mu je ponujal Adidas. A je vse zavrnil, pravi, ker bi sicer pripadal neki organizaciji in bi njegovo poslanstvo izgubilo osebno naravo. Denar služi s pisanjem kolumne in člankov za revijo in časnike.

Leta 2014 ga čaka Afrika

Miyata na dan prehodi dvajset do trideset kilometrov. Posebej se mu je v spomin vtisnil Vietnam, kjer je hudo zbolel, pa so poskrbeli zanj ljudje, ki so sicer zelo revni.

Prihodnji teden se bo odpravil proti Italiji, nato Švici (malce ga skrbi težavno pešačenje čez alpske prelaze), Franciji in na koncu proti Londonu, kamor bo prispel julija. Po koncu poti načrtuje ustanovitev treh ekoparkov na Japonskem, Tajvanu in v Južni Koreji, kjer bodo ljudi učili, kako živeti ekološko in z obnovljivimi viri. V mislih pa ima že dve novi pešpoti - Afriko leta 2014 in hojo za mir od Japonske do Severne Koreje. Za naprej pa še ne ve. Pravi le, da bo morda nekoč nehal hoditi - če bosta svetu vladala mir in sprava z naravo.