Virant je v izjavi za medije po koncu srečanja dejal, da so mu predstavniki izbrisanih predstavili nekatere probleme ter njihove morebitne rešitve. Problemi so po eni strani tako zakonske narave, za rešitev katerih so predstavniki podali nekatere predloge za spremembe zakona, ki ureja pravice izbrisanih in je začel veljati leta 2010, pa tudi takšni, ki nastajajo pri praktični implementaciji tega zakona.

Na srečanju je Virant predlagal, da se predstavniki izbrisanih s predlogom za zakonske spremembe obrnejo na poslanske skupine. Po njegovih besedah so predstavniki izbrisanih opozorili, da postopki za pridobitev statusa tečejo predolgo, tudi devet mesecev ali več. Tu se je strinjal, da morajo biti postopki rešeni v zakonskem roku dveh mesecev.

Predstavnik izbrisanih so po Virantovih besedah opozorili tudi na težave na upravnih enotah. Pristojnost za ugotavljanja ponovne pridobitve odvzetega statusa je bila namreč iz notranjega ministrstva prenesena na upravne enote, tamkajšnji uradniki pa problematike še ne obvladajo v popolnosti. Tako je Virant predlagal, da ministrstvo čim bolj poveže ljudi, ki delajo na terenu, da si izmenjajo probleme in vprašanja ter tako poskušajo dobiti skupne rešitve za boljšo implementacijo zakona.

Korak v pravo smer

Predstavnica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon je izpostavila, da je bil sicer zakon iz leta 2010 korak v pravo smer, a so na sestanku hkrati izrazili pričakovanje, da se bodo ti koraki v pravo smer nadaljevali tudi v tej vladi.

Kot je dejala, so predsedniku DZ predstavili problem visoke takse, ki jo mora oseba plačati, že želi pridobi status. Taksa po njenih besedah namreč znaša 95 evrov, kar je za večino izbrisanih nedosegljiva številka. Predstavili so tudi problem dokazovanja dejstev, ki so se zgodili 20 let nazaj in se jih večina oseb ne spomni, je opozorila Kogovšek Šalamonova. Ob tem je dejala, da je le 210 ljudi zaprosilo za status, odkar je v veljavo stopil nov zakon. "To dokazuje kako se te pogoje težko izpolni," je poudarila in dodala, da je treba postopke poenostaviti.

Glede predloga predsednika DZ, da se predstavniki obrnejo na nekatere poslanske skupine, je Kogovšek Šalamonova opozorila, da je Mirovni inštitut nevladna organizacija z omejenimi kapacitetami, ki ne more pripravljati zakonskih sprememb, za katere niti ne ve, kakšna bo pripravljenost na drugi strani. So pa pripravljeni sodelovati v primeru, če bo pobuda o zakonodajnih spremembah prišla s strani predstavnikov oblasti.