Sicer pa po Turkovih besedah osnovno vprašanje danes ni, ali je kultura temelj naše identitete in tudi državnosti. "Seveda je - pravo vprašanje pa je, če bi bila lahko še kaj več. Je samo referenčna točka naše preteklosti ali je tudi del naše prihodnosti? Je kultura, če sem nekoliko provokativen, muzejski eksponat ali je nepogrešljiv kazalec poti naprej," je dejal za Poglede in dodal, da se mu zdi ključno zavedanje, da samo v kulturnem okolju v najširšem pomenu besede lahko tudi gospodarstvo in znanost prideta do izdelkov in storitev, ki bodo globalno konkurenčni.
Kot uporabnik kulture Turk meni, da se je na tem področju razvil razmeroma močan in bistveno aktivnejši nevladni sektor. Tudi javni zavodi ponujajo veliko vrhunske produkcije, tako da ima kot potrošnik kulture občutek, da mu je na voljo vedno več zanimivih predstav, knjig, filmov in drugega, pa tudi v evropskem in svetovnem merilu imamo nekaj vrhunskih posameznikov tako v kulturi kot v znanosti.
Glede davčnih spodbud meni, da bi bilo najbolje, če bi v en sam paket združili razne fundacije, donacije in podobno na vseh področjih, z dobrodelnostjo vred.
Lani je ministrstvo za kulturo tri odstotke sredstev za delovanje javnih zavodov preusmerilo k nevladnim organizacijam, sredstva za delovanje javnih zavodov pa bodo verjetno tudi tema tega mandata. Turk ob tem meni, da morda državljane zanimati produkcija, ne pa to, ali je nekaj nastalo v takšnem ali drugačnem institucionalnem okviru. Zanimati jih mora, da je produkcija čim obsežnejša, čim bolj pestra in vrhunska. "Minister ni varuh monopola javnega sektorja, temveč je njegov edini interes, da javnost za javna sredstva dobi kar največ in najboljše," je dejal za časnik.
Kar pa se tiče Nacionalnega programa za kulturo, je po njegovih besedah cilj pripraviti strateški dokument in poskrbeti, da to ne bo seznam neuresničljivih želja.
