Počakajmo, da se vse skupaj malo umiri, nato bomo videli, če bom v letošnji sezoni še tekmoval. Možnosti za nastop na finalu v Planici so sicer majhne, vendar se ne bom zlahka predal. Ostajam optimist."
Kako dva dni po padcu gledate na polet, dolg 225,5 metra?
Dobro sem vedel, da me bo neslo daleč, a ker je bila ekipna tekma, popuščanja ni bilo, zato sem napadal na vso moč. Na koncu sem moral malo popustiti, ker pa ni bilo več vzgonskega vetra, sem padel v luknjo, malo mi je potegnilo smuči navzdol, jaz sem šel za njimi in naredil preval. Če ne bilo novega snega, bi po pristanku smuči lepo stekle in me ne bi vrglo naprej. Telemarka nisem delal, ker si ga nisem upal narediti.
Ali koga krivite za padec?
Nikogar. Tako se je pač zgodilo zaradi spleta okoliščin. Ne očitam žiriji, da me je spustila s previsokega zaletišča. Sploh ne razmišljam več, zakaj je prišlo do padca. Zdaj sem tukaj in gledam naprej.
Takoj po padcu ni kazalo, da ste sploh poškodovani?
V telesu je bilo še toliko adrenalina, da nisem čutil nobenih bolečin. Ko sem se usedel, mi je zdravnik dejal, da ni dobro, ker mi kost štrli iz rame, a sem ga prepričeval, da to nič posebnega in grem naprej na nov polet. Ko sem vstal, sem mi je zavrtelo v glavi, in ko sem odprl oči, sem na nosu že imel masko s kisikom.
Kako je bilo v bolnišnici?
Vse je potekalo hitro, na operacijo sem čakal eno uro. Bil sem v isti bolnišnici kot po padcu na novoletni turneji Norvežan Tom Hilde, zato imajo izkušnje, kako ravnati s poškodovanimi skakalci. V bolnišnici so mi zdravniki dali celo nekaj upanja, da bi lahko nastopil v Vikersundu, a bi bilo tveganje preveliko, saj roke ne morem normalno dvigniti. Ko se bodo vezi zarasle, mi bodo iz leve rame odstranili ploščico. Na poti domov sem se ustavil v bolnišnici na Jesenicah, kjer so potrdili, da so v Nemčiji zdravniki dobro opravili svoje delo.
Ali je to prva vaša tako težka poškodba?
Prvič se je zgodilo, da bom izgubil mesec dni. Ko sem bil še osnovnošolec, sem sicer imel pretrese možganov in bil nekaj dni v bolnišnici.
So skoki nevaren šport?
Ne. V desetih letih sem bil poškodovan dvakrat ali trikrat. V primerjavi z drugimi športi je v skokih zelo malo poškodb. Že v nogometu jih je veliko več.
Lani ob krstu na letalnici v Oberstdorfu se sploh niste uvrstili na tekmo in v Planici zaostali za pričakovanji. Kje je skrivnost preporoda v letalca, ki je v Oberstdorfu dvakrat izboljšal osebni rekord, ki je zdaj 221,5 metra?
Lani sem debitiral, nato pa prehitro ocenil, da že vse znam. Letos grem na vsako letalnico z veliko več spoštovanja in bolj umirjen. Na vrhu vsake letalnice me malo stisne pri srcu, a si vizualiziram vsak polet, da naredim vse tako, kot je treba. Zaupam v svoje sposobnosti, sem maksimalno zbran, da ne prehitevam stvari, ampak grem v vsak polet umirjen, zato me je neslo daleč.
Ali ste že dobili navodila, kako bo potekala rehabilitacija?
Šel bom od začetka, torej od majhnega otroka naprej.
Torej boste zdaj nekaj tednov doma.
Verjetno. Čaka me počitek, najboljše zdravilo za celjenje poškodbe je čas.
Za soborce na svetovnem prvenstvu boste navijali pred televizorjem?
Bomo videli, če jih bom lahko sploh gledal.
