V nedeljo ste izgubili v Krškem in zdaj za drugouvrščenimi Celjani zaostajate za pet točk, za Gorenjem pa že osem.

Ponovila se je zgodba iz Izole: takrat smo po evropski tekmi proti Constanti v Romuniji igrali z Izolčani in izgubili, tokrat pa smo po napornem potovanju iz Hamburga telesno in duševno izpraznjeni gostovali v Krškem. V Koper smo se iz Nemčije vrnili šele v petek okoli polnoči, v soboto imeli le en trening, v nedeljo dopoldan pa odpotovali v Krško. Ne bi rekel, da so moji fantje podcenjevali Krčane, a podzavestno so vseeno mislili, da bo tekma veliko lažja. Ko je Krško dojelo, da nismo pravi in da se lahko kosa z nami, so se stvari obrnile in uspešno je izkoristilo našo neugodno situacijo. Ko smo se v drugem polčasu le sestavili, smo se v končnici približali le na zadetek zaostanka. Toda na koncu smo, tudi zaradi nekaterih čudnih sodniških odločitev, ostali praznih rok.

Cimosov tabor je imel veliko pripomb na sojenje Celjanov Cvetka in Kavalarja.

Žal mi je, da moram govoriti o sodnikih, čeprav tega drugače ne počnem. Ne vem, ali morebiti jaz postajam paranoičen in vse, kar se dogaja okoli mene, vidim le v črnih barvah. Ampak imam občutek, ki se ga nikakor ne morem znebiti, da nam nekdo vedno skuša pristriči peruti. Toda po drugi strani upam, da ni tako in da gre le za mojo pristransko oceno. A ne glede na sodnike smo si za poraz v Krškem največ krivi sami, gostitelji pa so zasluženo zmagali.

V Bonifiko danes prihajajo Celjani, proti katerim nujno potrebujete zmago, če želite ostati v boju za eno od prvih dveh mest, ki v prihodnji sezoni peljeta v evropsko ligo prvakov.

Prvenstvo nam počasi uhaja iz rok, točkovni zaostanek za Velenjčani in Celjani pa je vedno večji. Če ne premagamo Celjanov doma, bo v boju za naslov prvaka vsega skoraj zanesljivo konec, prav tako pa bo težko dosegljivo tudi končno drugo mesto. V zadnjem času že tako nismo v popolni igralski zasedbi: nekaj mesecev je manjkal Mlakar, v nedeljo se je poškodoval še Bundalo, vprašljiv je nastop Skoka in Škofa, ki sta ga sodnika prijavila po tekmi v Krškem, manjkal bo steber obrambe Osmajić... Nismo v zavidljivi situaciji, a tudi tokrat - tako kot nikoli prej - ne iščem izgovorov za morebiten neuspeh. A če bo letošnje leto tisto, v katerem ne bomo na vseh frontah posegli po vrhu in bo po lanskih treh lovorikah le prehodno, se bomo s tem pač sprijaznili.

V resni igri za lovoriko ste verjetno ostali le v pokalu Slovenije, v katerem se boste v polfinalu pomerili z Ormožem.

Pred ponedeljkovim žrebanjem polfinalnih parov posebnih želja nisem imel. Pričakoval pa sem, da bomo spet dobili Celjane, s katerimi smo se v zadnjih dveh pokalnih polfinalih dvakrat pomerili. A razpletlo se je drugače in če bomo mi uspešni proti Ormožanom, oni pa proti Mariboru Braniku, se bomo udarili v velikem finalu. Ormožanov nikakor ne smemo podcenjevati, saj nimajo česa izgubiti, lahko pa veliko dobijo. Kakovost je na naši strani in favoriti smo tudi, če nam manjka polovica moštva. Želimo preskočiti prvo oviro, nato pa v finalu ubraniti lovoriko.

Po derbiju s Celjani vas že v soboto čaka tekma zadnjega kroga v ligi prvakov v Bonifiki proti Constanti, ki jo morate v boju za drugo mesto v skupini C dobiti. Ali vas je v nedeljo presenetila zmaga Metalurga na Poljskem?

Da, saj sem pričakoval, da bo Wisla Plock zmagala. To pomeni, da moramo zdaj mi doma premagati Romune, a to ne bo dovolj za drugo mesto v skupini, če Hamburg ne zmaga v Skopju. Ob morebitni zmagi Metalurga ali že remiju bosta tudi naši točki proti Constanti premalo za Cimosovo drugo mesto. Tako mi kot Makedonci si zaslužimo drugo mesto, zelo blizu pa smo si tako po kakovosti kot po točkah. A če sem iskren, bo Metalurg v nedeljo doma premagal Hamburg. Po tem, kar sem videl na četrtkovi tekmi proti nam v Nemčiji, je Hamburg povsem razglašen. Težko verjamem, da se mu bo uspelo do tekme v Skopju sestaviti, zbrati in odigrati na visoki ravni.