Nekaj resnice je gotovo v njej, seveda pa tovrstnih vremenskih modrosti ne moremo primerjati z napovedmi uradnih vremenoslovcev. Vendarle pa nam dajo slutiti splošen trend vremena za omenjeno obdobje. Le še teden dni meteorološke in nekaj tednov več astronomske zime je pred nami. Sneg se nas že več mesecev izogiba kot hudič križa in v času, ko bi se morala skupna višina snežne odeje v gorah počasi približati vsakoletnemu maksimumu, ga je - razen v visokogorju - še vedno le za vzorec. Vendarle pa bo letošnji februar v primerjavi s svojimi predhodniki precej bolj zanimiv, predvsem pa je bil v prvi polovici pošteno mrzel. Pust je dobro opravil svoje delo in prav je, da je danes, na pepelnično sredo, končal tam, kjer mora - na pokopališču. In skupaj z njim tudi letošnja zima. Po Sloveniji pa na današnji dan ne pokopavajo le pusta samega, temveč tudi katero od njegovih pojavnih oblik.

Hkrati tudi ribiški ključ

Marsikje je to kar baba, in da se zima res ne bi vrnila, jo ponekod za vsak primer zažgejo ter pred tem še razžagajo. Ali to zadošča za njeno dokončno odslovitev, se bomo lahko prepričali že v prihodnjih tednih. Babe torej niso krive le za jesenski podaljšek poletja (babje poletje), temveč imajo prste vmes tudi pri zimi. Vreme res ponuja obilo možnosti za analize in napovedi, ena slednjih je tudi "ključarske" narave. Zanjo je poskrbel s tako imenovanim Herschlovim ključem angleški astronom John Frederick William Herschel (1738-1822). Sicer je bil matematik in odkritelj gibanja prvin sončevega sistema ter Urana in dokumentalist več kot 800 dvojnih zvezd in 2500 meglic. Zato ga uvrščamo med utemeljitelje stelarne ali zvezdne astronomije. Med drugim je domneval, da vpliva luna, podobno kot na morje, tudi na vreme. Izdelal je poseben vremenski ključ za napovedovanje vremena na temelju luninih sprememb v času njenih štirih men. Najpomembnejše pri vsem skupaj je, da vemo, kdaj se spremeni luna, to je ob kateri uri nastopi posamezna od njenih men. Ravno včeraj, nekaj pred polnočjo, je nastopil mlaj ali prazna luna in iz razpredelnice, ki jo uporabljamo za tolmačenje Herschlovega ključa, lahko razberemo, da bo tudi v prihodnjih dneh vreme lepo. Omenjeni vremenski ključ uporabljajo tudi ribiči za opredelitev za ribolov manj in bolj primernih dni za posamezne vrste rib.

Bliže polnoči ali poldnevu

Oglejmo si ta ključ pobliže. Pri nastopu črne lune med 22. in 24. uro (upoštevati moramo krajevni čas) naj bi bilo v hladnejši polovici leta, to je med 16. oktobrom in 15. aprilom, v dneh, ki ji sledijo, vreme lepo. Herschlove vremenske napovedi za določen dan moramo razumeti tako, da naj bi se izpolnile približno v tistih dneh, ne pa prav na dan, ko nastopi ena od luninih men. Raziskovalci sicer ne morejo dokazati, da vpliva luna na vreme tako, kot vpliva na morsko gladino. Vendar opazovanja kažejo, da je Herschlov vremenski ključ sorazmerno zanesljiv, pa vendar zelo daleč od pravih vremenskih napovedi. Njegova pomanjkljivost je v natančnosti napovedi, do katerih pridemo s pomočjo ključa. Princip Herschlovega ključa si najlažje zapomnimo takole: vreme bo bolj zanesljivo lepo, tem bliže polnoči je Lunina mena, in bolj zagotovo slabo, tem bliže je ena od štirih men poldnevu. Kljub vsemu pa "za vsak primer" vseeno raje še prisluhnimo vsakodnevni pravi vremenski napovedi, ki jo pripravljajo naši prognostiki. Črno luno pa prihranimo za kdaj drugič, saj se je ne nazadnje tudi na področju meteorologije v zadnjih dveh stoletjih marsikaj spremenilo.