Obe razsodbi nista pristavili pike na i tovrstnemu načinu razreševanja problematike dopinga v kolesarstvu. Le še poglobili sta spornost odločitev. Primerjava zadnjih primerov, večinoma iz sveta cestnega kolesarstva, jasno kaže, da sistem ugotavljanja uporabe dopinga in naposled kaznovanje nimata razumljivih in logičnih zaključkov.

Nedvomno drži, da CAS kar večino primerov obravnava iz kolesarstva. Ista zveza vlaga največ denarja v antidoping in za kolesarje veljajo najstrožja pravila. Hkrati so še vedno najbolj očrnjeni. Logično? Najprej je treba razumeti različne oblike dopinga, ki pa so med sabo težko primerljive. Alberta Contadorja so obravnavali za pozitivni vzorec sledi klenbuterola, snov, za katero po antidopinških pravilih velja ničelna toleranca. Jana Ullricha kot prej Alejandra Valverdeja je doletela kazen zaradi sodelovanja s španskim ginekologom Fuentesom. Gre za poznano afero Puerto. Nekaj primerov so že pred leti obravnavali zaradi pozitivnih testov na EPO. Pietro Cauchioli, Franco Pellizotti in Tadej Valjavec pa prestajajo kazen zaradi nenavadnih vrednosti v biološkem potnem listu, ki ga je prva uvedla Mednarodna kolesarska zveza UCI. Kazen ne temelji na pozitivnem dopinškem testu, ampak na teoriji ekspertov, da je šlo domnevno za zlorabo dopinga. To je seveda težko primerljivo, a bo kazen Valjavec prestal zadnji, čeprav je po vseh doslej znanih dejstvih obtožen po krivem. Sistem oprostitve ne omogoča, institucije so premočne, ne glede na osebne travme in obupne poskuse dokazovanja poštenosti.

Jana Ullricha so naposled kaznovali nekaj let po koncu kariere. Z bremenom vesti je priznal, da je bil Fuentesov pacient prakse krvnega dopinga. Leta 2012 so mu arbitri CAS črtali dosežke od 1. maja 2005 do konca kariere 2006. Kaj denimo sedaj to pomeni Janiju Brajkoviču, ker je napredoval s petega na četrto mesto dirke Po Švici, zadnje Ullrichove zmagovite dirke? Vmes je bil vsaj še en Fuentesov pacient, a ga praksa kazni s te dirke ni brisala. Ali primer Alejandra Valverdeja, ki so mu na podlagi DNK krvi iz Fuentesovega skladišča dokazali sodelovanje in ga kaznovali leta 2010. Dveletno kazen je prestal to zimo, s tem da so mu maja 2010 črtali dosežke iz te sezone. Simon Špilak je dirko Po Romandiji zmagal naknadno. Kaj pa sporni sezoni 2005 in 2006? Nič. Velja vse.

Primer Alberto Contador se je vlekel 524 dni. Od konca Tour de France 2010, 585 dni. Dveletno kazen, ki so mu jo določili arbitri, bo prestal že 5. avgusta, pa je vmes dirkal. Tudi letos. Novih bo 11 zmagovalcev dirk, tudi Andy Schleck na Touru 2010 in Michele Scarponi na Giru 2011. Denarne kazni, predvidoma več kot 2,4 milijona evrov, kot omenjajo v razsodbi, še niso prisodili. Razsodba ima kar 96 strani. Kar 500 členov je nastalo iz 4000 strani dokaznega gradiva. Vse je praktično v členu številka 202. Ugotavljajo, da je Contador kršil antidopinško pravilo tožečih strank (UCI, WADA) in je s tem kriv. To je bilo za sodnike bistvo vsega. V procesu pa Contadorju s celo ekipo zagovornikov in prič ni uspelo prepričati, da je po veliki verjetnosti kriv zrezek. V primeru so ohranili le delo španskih kmetov, da je večina bikov brez klenbuterola. Sicer so izsledili celo verigo, od mesarja do rejca. A kmet "dopingiranega" bika ni priznal, ker bi letel v zapor. Meso so pojedli.

Primer Contador ima še eno stransko povezavo do primera Valjavec. Argumenti UCI/WADA so bili namreč zgrajeni na verjetnosti, da je klenbuterol prišel v telo z infuzijo krvne plazme v času Toura. To so eksperti UCI poskušali dokazati na podlagi izsledkov biološkega potnega lista. Arbitri so prišli do sklepa, da do transfuzije krvi "zelo verjetno ni prišlo". S tem je povezan tudi dolgo nerazumen zaplet v času obravnave, ko so odvetniki UCI/WADA z manevrom preprečili nadaljevanje zaslišanja Michela Ashendena, avstralskega strokovnjaka za biološki potni list. Ker so slutili, da bo njegova teorija padla. Prav v tem že tiči zaključek o teži biološkega potnega lista. Ashendon je bil eden najbolj ključnih za obtožbo Valjavca. Prav Avstralec je na svetovni splet spravil razsodbo o primeru Tadej Valjavec. Na spletni strani CAS je ni. Tudi ne razsodbe Cauchiolija niti Pellizottija. Razsodbe, ki temeljijo le na teoretičnih domnevah.

Za primerjavo še kazen Valjavca - dveletna prepoved nastopanja od 20. januarja 2011 do januarja 2012 ter izbris dosežkov med 19. aprilom in 30. septembrom 2009 in denarna kazen 52.500 evrov. Hkrati je imel uničeno tudi sezono od maja 2010, ko so sprožili postopek proti njemu. Torej so mu uničili štiri sezone. Bolj kruto kot vsi primeri, ki temeljijo na pozitivnih testih in priznanjih krivde. Franco Pellicotti, čigar primer se je začel hkrati z Valjavčevim, bo že maja lahko dirkal. In še to. V letu 2011 Mednarodna kolesarska zveza UCI ni sprožila nobenega primera z nenormalnimi vrednostmi v biološkem potnem listu. Je bil primer Contador predrag?