Na položaju predsednika DZ ste slaba dva meseca, kako se počutite v tej vlogi?

Ta funkcija je sicer manj operativna, kot bi bila ministrska, in mi po tej plati ni najbolj pisana na kožo. Po drugi strani pa zahteva sredinskega, nevtralnega človeka, ki je sposoben sodelovati z vsemi poslanskimi skupinami in jim zagotoviti enako obravnavanje in enake pogoje. Po tej plati mi pa je pisana na kožo.

Zakaj ste tako zelo vztrajali pri tej funkciji?

Ta funkcija po ustaljenem običaju pripade drugi najmočnejši stranki v koaliciji in s tem stranki daje tudi ustrezen položaj, enakopravnost in samostojnost v koaliciji. To se mi zdi zelo pomembno za mlado stranko, kot je naša.

Ali ste zadovoljni z izkupičkom koalicijske pogodbe?

Dosegli smo upoštevanje praktično vseh naših vsebinskih predlogov v koalicijski pogodbi in tudi glede vpliva v koaliciji smo dosegli veliko. Imamo dve ključni strateški funkciji v vladi (mesto finančnega ministra in mesto ministra za pravosodje in javno upravo) ter vodenje DZ.

Ali je Janez Šušteršič na mestu ministra za finance zagotovilo za izvedbo potrebnih reform?

Je eden najpomembnejših ministrov. Garancija za izvajanje reform je koalicijska pogodba, ki je jasna, natančna in vsebuje ukrepe, ki so nujni za konsolidacijo javnih finance, za izboljšanje konkurenčnosti in gospodarstva ter izboljšanje pravne države.

Kakšno podporo ima minister Šušteršič s strani predsednika vlade?

Mislim, da uživa zelo visoko stopnjo podpore.

Rado Pezdir pravi, da je projekt Liste Virant nastal zaradi prizadevanj, da bi prišlo do reform in ne gradnje politične kariere posameznikov v stranki. Ali to drži?

Absolutno. Nihče od nas ni šel v projekt Državljanske liste zato, da bi gradil kariero. Vsi, ki smo zraven, smo imeli uspešne kariere na drugih področjih, večina med nami v politiki tudi manj zasluži, kot bi v svojih osnovnih poklicih. Gre za to, da smo postavili sredinsko politično opcijo s poudarjeno liberalno komponento, ki je v Sloveniji nujna. Ponosen sem na to, da smo jo utirili, ne glede na to, koliko časa bom sam ostal v politiki in koliko časa moji kolegi. Stranka s to usmeritvijo bo definitivno ostala.

Vendar vam javnomnenjske raziskave trenutno kažejo zelo nizko podporo.

Za večjo vlogo in moč sredinske opcije bo čas še dozorel, ta trenutek očitno še ni. Sicer pa večina javnomnenjskih raziskav kaže, da bi ta trenutek na volitvah dobili dva poslanska mandata manj. To ni tako katastrofalno, glede na to, kako je padalo po nas najprej z desne potem pa z leve. Mislim, da imamo vso možnost, da na naslednjih volitvah dosežemo bistveno več kot na teh.

Kako ocenjujete prve kadrovske poteze vlade, ali ste se tudi sami strinjali z njimi?

Menim, da menjava na čelu urada za verske skupnosti ni bila potrebna, kajti ta urad bo ukinjen. Sicer pa gre za tri vladne službe, na čelu katerih so bile opravljene menjave tudi v prejšnjem mandatu in so neposredno odgovorne predsedniku vlade. Pravica do teh kadrovskih odločitev zato v celoti pripada njemu. V koalicijski pogodbi je zapisan zelo jasen princip, da v državni upravi predsednik vlade in vsak minister odgovarja za kadrovske odločitve na svojem področju. V odločitve predsednika vlade se zato nismo spuščali. Tudi sam sem imel pravico, da izberem svojo najtesnejšo sodelavko, generalno sekretarko DZ, čeprav so bila mnenja v koaliciji različna.

Vendarle ste ves čas napovedovali, da bo vaša stranka varovalka pred političnim kadrovanjem. Kako boste torej izpolnili to zavezo?

Prvič, zanesljivo ne bo političnega kadrovanja v državnem zboru in na tistih področjih, ki jih mi pokrivamo v vladi. Drugič, v koalicijski pogodbi je zapisano, da se soglasno sprejemajo kadrovske odločitve na področju upravljanja z državnim premoženjem, torej v podjetjih v večinski državni lasti. Državljanska lista ne bo soglašala z razrešitvami nadzornih svetov in uprav v tistih podjetjih, ki dobro poslujejo in kjer pri poslovanju ni prihajalo do napak.

Omenili ste svojo izbiro Mojce Prelesnik za generalno sekretarko DZ. Ali ste zamerili koalicijski SDS, da vas pri tem predlogu ni podprla?

Nikoli nikomur ne zamerim, če ima drugačno mnenje od mojega. V tem ni nobenega problema. In v različnih mnenjih tudi ne vidim razpoke ali nevarnosti za koalicijo. V koaliciji bodo pogosto različna mnenja, koalicijska pogodba pa je dovolj jasna, da se točno ve, kje moramo držati skupaj.

Ali obstaja možnost, da bo vaša stranka predlagala prenos tožilstva nazaj v pristojnost pravosodnega ministrstva?

Minister Senko Pličanič meni, da bi bilo bolje, če tožilstvo ostane pod okriljem ministrstva za pravosodje. V stranki bomo ta teden o tem opravili razpravo in če nas bo minister prepričal, bomo predlagali spremembo koalicijske pogodbe.

Kako boste zaščitili ugled DZ in denimo ravnali ob morebitnem sovražnem govoru?

Zavzemam se za sprejem etičnega kodeksa, ki bi uredil kulturo dialoga v DZ pa tudi ravnanje v primerih, ki predstavljajo okrnitev ugleda parlamenta. Sovražnega govora, verbalnih udarcev pod pas, žalitev in razprav ad personam ne bom dovolil. Začetek mandata je kar obetaven. Pozna se, da imamo dve tretjini novih obrazov v DZ, zato je tudi kultura razprave dokaj visoka, višja kot v prejšnjih mandatih. Nekaj pa je še starih mačkov, ki so prevzeli slabe navade iz prejšnjih mandatov in bi se morali malo umiriti.

Zelo ostro ste se postavili na stališče varovanja ugleda DZ, zanimivo pa je, da ste štirje od petih predsednikov koalicijskih strank v sodnih postopkih. Kako to komentirate?

Nihče ni pravnomočno obsojen, poleg tega pa o resni obtožbi lahko govorimo samo v primeru Patria, v drugih primerih gre bolj za bagatelne zadeve, za sporne izjave. Sam sem v postopku zato, ker sem nekoliko preveč stegnil jezik pri komentiranju delovanja nekega funkcionarja. Če bi se danes znašel v vlogi, da komentiram njegovo ravnanje ali ravnanje koga drugega, bi bil precej bolj zadržan.

Kako boste ravnali, če se izkaže, da je poslanec Ivan Simčič ponaredil šolsko spričevalo?

Če bi se to izkazalo, poslanec ni primeren za to funkcijo. V tem primeru lahko kot predsednik DZ pozovem predsednika politične stranke in vodjo poslanske skupine, da ustrezno ukrepa. Torej, da poslancu da jasno sporočilo, da je edina možnost odstop. Vendar je treba počakati, da se razjasni stanje, sicer ne moremo ukrepati. Za vsakogar velja, da je nedolžen, dokler se mu ne dokaže nasprotno.

Napoveduje se reorganizacija v javni upravi, koliko uradov bo še ukinjenih?

Po moji oceni bo v državni upravi približno za deset odstotkov institucij manj. Iz tega naslova se bo zmanjšalo tudi število zaposlenih, koliko natančno, pa bo pokazal čas. Sam menim, da pretirano odpuščanje v času že tako velike brezposelnosti ni preveč pametno.

Koliko bo stala reorganizacija?

Vložek bo minimalen, prihranek pa znaten.

Zavzemate se za ohranitev "vašega" enotnega plačnega sistema, koliko besede boste imeli pri tem kot predsednik stranke?

OECD je plačno reformo ocenil kot dobro izpeljan projekt. Pohvalil je enotnost plačnega sistema, hkrati pa priporočil, da plačni sistem naredimo bolj fleksibilen in damo menedžerjem v javnem sektorju več avtonomije. To je tudi stališče naše stranke in v tem duhu bo ravnal minister Pličanič.

Kako se boste ob vsesplošni težnji po varčevanju racionalizacije lotili v DZ?

Proračun DZ ni visok, zato velikih tu ni. Je pa izjemno pomembno, da varčujemo, ker s tem dajemo zgled. Iskali bomo možnost prihrankov zlasti na področju mednarodne aktivnosti, torej potovanj v tujino, protokola, poenostavitev postopkov, brezpapirnega poslovanja in podobno. Veliko je bilo na tem narejenega že v prejšnjih mandatih.

Ali se boste zavzeli za omejitev pravice do prejemanja nadomestila plače po koncu funkcije?

Absolutno. Sam in poslanska skupina se bomo zavzemali za zakon, ki bi skrajšal čas prejemanja nadomestila na šest mesecev in znižal njegovo višino na 80 odstotkov plače. Možnost vrnitve poslanca v prejšnjo kariero mora ostati, vendar je treba zadevo v kriznih časih racionalizirati. Naših osem glasov je za ta projekt zagotovljenih, v koaliciji pa se o tem še nismo pogovarjali.

Mandatno-volilna komisija vam je dovolila opravljanje znanstvenega dela za petino delovnega časa. Se vam zdi prav, da ob vodenju DZ opravljate še takšno delo?

Gre za to, da ohranim malenkosten stik s svojim osnovnim pedagoškim poklicem. Konkretno bo to pomenilo povprečno največ dve šolski uri predavanj na teden, za priprave in popravljanje pisnih izpitov si bom vzel čas čez vikend. To me ne bo oviralo pri opravljanju funkcije predsednika DZ.