Kot pripadnik mlade generacije bi rad opozoril na situacijo, v kateri smo se znašli mladi v Sloveniji. Postali smo generacija, ki plačuje za grehe prejšnjih generacij, ki so imeli varne službe in so se upokojevali mnogo prezgodaj. Da to ne bi bilo dovolj, nas pesti še najhujša gospodarska kriza po drugi svetovni vojni. Imamo armado 115.000 brezposelnih, novih služb ni, zato nekateri brezposelni iščejo delo tudi do dve leti ali več, pa še potem, ko dobijo zaposlitev, je ta tako ne-varna oblika zaposlitve, da se lahko po letu dni znova znajdejo na zavodu za zaposlovanje. Tako leta tečejo, pokojninske dobe pa od nikoder. Sedaj poslušam Janeza Janšo, ki napoveduje, da bo pokojnina odvisna od delovne dobe in ne več od starosti in da naj bi bila delovna doba za polno pokojnino 42 let. Sedaj se mi poraja vprašanje, kako 42 let delovne dobe doseči, če novih delovnih mest ni, službe so od danes do jutri, mladi pa na trg dela vstopajo šele pri 30 letih. Čisto preprost izračun pove, da bi mladi, ki vstopijo na trg dela pri 30 letih, ob predpostavki, da imajo varno službo, v kateri bodo delali vseh 42 let, morali delati do 72. leta starosti. Ampak to so samo pobožne želje. Realnost je drugačna. Služb ni, prav tako pa bo za veliko večino mladih doseg tega pogoja, 42 let delovne dobe, misija nemogoče. Ni pošteno do nas mladih, ki že tako in tako prevzemamo bremena prejšnjih generacij, da se nam zaostrujejo pogoji upokojevanja na težko dosegljive, obenem pa se na drugi strani ne zagotovijo varne službe in nova delovna mesta, ki bi omogočali dosego polne pokojnine. Ker velika večina mladih teh pogojev ne bo dosegala, bodo pri obračunu pokojnine upoštevani malusi, ki pa bodo toliko bolj znižali že tako mizerno pokojnino in krog revščine bo sklenjen. Mladi postajamo največja žrtev medgeneracijske (ne)solidarnosti, ko bomo za razliko od prejšnje generacije, ki je delala manj za večje pokojnine, delali več za manjše pokojnine. Medgeneracijske solidarnosti že zdavnaj ni več. Obstajata samo starejša generacija, ki je dobro prišla skozi, in mlada generacija, ki nima prihodnosti in bo plačevala račune za 40 let nazaj. Že sedaj je jasno, da postajamo mladi generacija brez svetle prihodnosti.

Robert Colnar, Ljubljana