Ko se je v Sloveniji prav tako čez noč začelo govoriti o mednarodnem trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (Acta), je tudi slovenska javnost od bliže spoznala poslanstvo tako imenovanih hektivistov, ki so se na globalni ravni iz svoje anonimnosti dvignili skorajda istočasno z gibanjem petnajsti oktober. Poleg flomastrov in kartona za transparente, trpežnih čevljev, toplih oblačil in taborniških šotorov je bila namreč internetna povezava eno od bistvenih orožij, s katerim se je 99 odstotkov družbe lahko spopadlo z izkoriščevalci sodobnega sveta.

Nimajo vodstva, ne seznama članov, ne pravil

To priznava danes tudi najbolj izpostavljeni predstavnik slovenske veje gibanja Anonymous. "Čeprav ne smemo pozabiti na organizacije, kot so Socialni center Rog in Nevidni delavci sveta, smo anonimni že pred dvema letoma začeli priprave na gibanje 15o. Še pred dogodki v ZDA smo se začeli pripravljati na ta protest. Pred svetovnim gibanjem so v zatišju stekle prve priprave," razlaga 30-letni Grega Plemenko, nekakšen govorec okoli štiridesetih aktivnih članov slovenske veje globalnega gibanja Anonymous. Čeprav se aktivisti - v tem primeru hektivisti, saj svoj aktivizem izražajo z računalniškimi spretnostmi - organizirajo v skupine, v katerih velja horizontalen način delovanja in odločanja, nimajo vodstva, ne seznama članov, ne liste pravil, niti enotnega zbirališča, se zdi, da je slovenska veja prelomila eno od nepisanih pravil, ki so se sicer spontano oblikovala v debatah anonimnih uporabnikov svetovnega spleta.

"Sam nimam ničesar skrivati, saj me je policija 'spoznala' še pred pojavom skupine Anonymous. Odločili smo se, da pokažemo, da se pod masko skriva navaden človek, delavec, da se razbije mit, da se za to mrežo skrivajo dvanajstletniki, ki imajo po šoli preveč časa na razpolago. Ljudje so nas veliko spraševali, zakaj se skrivamo za maskami in česa se bojimo. No, zdaj smo nekateri sneli masko in pokazali prave obraze, čeprav se večina naših članov zaradi pregona še vedno ne želi razkriti," razlaga anonimni z obrazom, imenom in priimkom.

"Rekel bi, da gre v tem primeru za napako. Razkrivanje identitete spominja na tisto zgodbo o političnem krilu Ire (Sinn Fein, op.p.), kjer imaš potem neke pogajalce z oblastmi. Nisem prepričan, da ima v tem trenutku Anonymous tako konkreten in nedosegljiv cilj, da bi morali razširiti komunikacijo s sogovornikom - če gre za pritisk na novoizvoljeno vlado, ki naj bi zamrznila ratificiranje Acte. Ta vlada bo tehtala med priložnostjo za sladke lokalne politične točke - ves dosedanji, upravičeno kritiziran postopek so vodila ministrstva v kvoti Zares - in realnostjo mednarodnih pritiskov. Vsak državljanski upor proti Acti je zato v tem trenutku pomemben, ker pomaga vladi razumeti, kako o tej zadevi razmišlja volilno telo," je prepričan spletni strateg Vuk Ćosić. "Ne vem, če poznam kogarkoli od slovenskih anonymousov, čisto možno pa je, da ga, čeprav se mi ni nihče predstavil kot pripadnik tega gibanja, niti nimam nikogar na sumu. In v tem je lepota," priznava eden od pobudnikov javne razprave o Acti.

Na vprašanje, ali je zaradi svoje izpostavljenosti doživel pritiske virtualnih kolegov iz tujine, Plemenko odgovarja, da nobenih, saj se je podobno začelo dogajati tudi drugod. Tudi doma ne, čeprav so nekateri spletni napadi močno odmevali v slovenski javnosti. "Vidim, kako danes vsi pričakujejo nove napade. "Well Expect Unexpectable But Who Knows Where or When (Pričakujte nepričakovano, ampak kdo ve, kdaj in kje, op.p.)" se je glasila ena izmed njegovih napovedi akcije Petarda na twitterju. Na ministrstvu za javno upravo so še isti dan pripravili novinarsko konferenco in slovenski javnosti sporočili, da pozorno spremljajo dogajanje in da sodelujejo tudi z računalniškimi strokovnjaki z drugih ministrstev, javnega zavoda Arnes in policije.

Glede na doslej izvedene spletne napade slovenske veje Anonimnih - pri tem jim nudijo podporo kolegi iz tujine - Gorazd Božič iz nacionalnega centra za obravnavo omrežnih incidentov SI-CERT meni, da imajo dovolj znanja za izvedbo znanih vrst napadov in da se deloma zavedajo škode, ki jo lahko povzročijo s svojimi dejanji. "V javnih izjavah pravijo, da se borijo za običajne državljane, za tistih 99 odstotkov. Globalni Anonimni so se z leti profilirali in s posameznimi usmerjenimi akcijami kažejo tudi svojo usmerjenost. Če pa pogledamo v naš kot, ne vem, koliko pomagajo populaciji z razsutjem spletnega mesta zveze potrošnikov, ki se bori za pravice potrošnikov in je proti Acti, ali z 'grafitiranjem' spletnega mesta kakšne srednje šole. Včasih jih želja po hekanju malo zanese in šele potem pomislijo, kaj to pravzaprav pomeni. Koliko časa lahko nekakšno splošno lomastenje po slovenskem spletu še vzbuja simpatije javnosti, je vprašanje. Razkazovanje 'hekerske elitnosti' samo z namenom pritegovanja medijske pozornosti ima tudi omejen rok trajanja. Po nekaj več kot tednu se zdi, da to spoznavajo tudi sami. Ali je napad na NLB v korist ljudem, ki hočejo ravno takrat plačati položnice?" se sprašuje Božič.

Načeloma se ne bojimo policije

Slovenska policija je zaradi preteklih napadov že izvedla določene preiskovalne aktivnosti za zavarovanje okoliščin, ki bi lahko bile pomembne za morebitne kazenske postopke. Napadi na spletne strani so namreč obravnavani kot kazniva dejanja, kazen, zagrožena za tovrstno dejanje, pa se giblje tudi do petih let zapora. "Vsak dela napake. Ne moremo izključiti tega, da bo nekdo naredil napako in ga bodo organi pregona izsledili. Načeloma pa se ne bojimo policije. Kaj pa ti lahko sploh naredijo? Preprečijo ti dostop do interneta in izrečejo pogojno kazen. Ob tem pa lahko še povem, da so fantje pripravljeni tudi na zaporne kazni, če bi do česa takega sploh prišlo. Prepričani smo v to, kar delamo," s ponosom pove tridesetletni slovenski predstavnik Anonimnih.

Po njegovih besedah so danes v slovensko mrežo Anonymous vključeni od 25 do 35 let stari politično neopredeljeni državljani oziroma borci za svobodo. "Medtem ko se nekateri med seboj poznamo, se z drugimi še bomo oziroma se ne bomo nikoli spoznali. Če se že srečamo, se to zgodi na kakšnem protestu. Nekateri so pač samo za računalniki, spet drugi se udeležujejo protestov, kjer nas podpirajo in na primer delijo letake. Sprejmemo vsakogar, ki deli našo idejo," pojasnjuje nove razsežnosti globalnega fenomena, ki se je rodil v ameriški najstniški kulturi in je bil sprva omejen na posamične akcije oziroma provokacije v stilu animirane serije za odrasle South Park, štajerski hektivist.

Podobno razmišlja tudi Božič: "Če sprašujete o 'tipičnem' predstavniku tega gibanja, ga ni. Anonimni so skupina brez hierarhije in organizacijske strukture, za člana skupine pa se lahko predstavlja skoraj kdorkoli. V gibanju najdete hekerje, ki so stvar tudi zagnali, pa tudi ljudi različnih profilov, ki jih zaradi težke in krivične situacije, v kateri so se znašli, privlači osnovna ideja boja proti 'sistemu'. Tako skupina Anonimni kot gibanje 15o predstavljata okolje, v katerem ljudje čutijo, da lahko na konkreten način izrazijo svoj protest."