Pregreta razprava o obrezovanju dečkov je opozorila na bistveno širše vprašanje do kod sega svoboda staršev, ko odločajo o zdravju svojega otroka? Nekatere verske skupnosti, novodobna gibanja pa tudi življenjski nazori odklanjajo priporočila medicine. Pri tem ne gre le za upiranje zdravljenju - starši in zdravniki se vse pogosteje sporečejo tudi pri prehrani. Medtem ko zdravniki opozarjajo, da lahko kaprice staršev tudi resno ogrozijo zdravje otroka, vegani, vegetarijanci in starši debelih otrok ugotavljajo, da se inštitucije vse preveč vtikajo v življenjski slog družin. Vsi se sklicujejo na dobrobit otrok.

Tragični primeri in "križarske vojne"

Lani je v UKC Ljubljana zaradi sepse umrl desetmesečni otrok. Smrt so spremljale informacije, da je bil otrok podhranjen in da se je otrokova družina prehranjevala vegansko. V bolnišnici so takrat poudarili, da sepsa ni nujno povezana z načinom prehranjevanja, predstavili pa so priporočila za prehranjevanje otrok. Pojasnili so, da razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo odsvetuje vegetarijanstvo pri dojenčkih, medtem ko vegansko in makrobiotsko prehrano za dojenčke celo prepoveduje. V bolnišnici so povedali še, da so od leta 1997, ko je umrl desetmesečni otrok matere, ki ga je ob makrobiotični prehrani izključno dojila, v UKC Ljubljana zaradi podhranjenosti umrli še trije otroci.

Stališče bolnišnice je močno razburilo starše, ki svoje otroke prehranjujejo vegetarijansko ali vegansko, v Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice pa so se spraševali, ali smo pred "križarsko vojno zoper vegane". Redke primere podhranjenosti je nepravično vedno znova povezovati z načinom prehrane, ob katerem so mnogi otroci zdravi, so opozarjali, po njihovem pa je za otroka škodljiva prav mešana prehrana. Ljudi, ki se odločajo za alternativne načine prehranjevanja, je vse več.

Druga stran istega kovanca je naraščajoča debelost pri otrocih. V razvitem svetu otroci na primer vse bolj obolevajo za sladkorno boleznijo tipa dva, ki je povezan z debelostjo in se je pred leti pri otrocih pojavljal le izjemoma. Tudi v Sloveniji je danes po podatkih ljubljanske Pediatrične klinike 20 do 25 otrok s takšnim tipom sladkorne bolezni. V ZDA in Veliki Britaniji so ekstremno debele otroke z zdravstvenimi težavami v zadnjih letih v več primerih umaknili iz družinskega okolja in jih namestili v rejništvo, potem ko starši niso zmogli ali niso hoteli slediti priporočilom o zdravi prehrani. To je izzvalo ogorčenje javnosti in nekaterih organizacij civilne družbe, ki so opozarjale, da so takšni ukrepi nesorazmerni in lahko naredijo več škode kot koristi. V Sloveniji za zdaj ostaja pri prepričevanju staršev, da s preobilico nezdrave hrane otroku delajo medvedjo uslugo.

Odraz sodobne družbe je tudi zmanjševanje avtoritete znanosti, vključno z medicino. Zapisi na starševskih internetnih forumih pogosto odražajo dvom v priporočila stroke, ki jih mnogi zaznavajo kot vsiljena. Delu staršev so tako bliže alternativne razlage o zdravju, ki so se razcvetele na spletnih straneh. Zdravniki pripovedujejo tudi o vse pogostejših obiskih bolnikov z mapo "printov", ki naj bi že kazali na diagnozo in zdravljenje. Otroci se tako ujamejo med vsevedne starše in vsevedno stroko, ki se pri komunikaciji s pacienti včasih še vedno zanaša na stare prijeme. Trenja so skoraj neizogibna.

Nena Kopčavar Guček poudarja, da je treba starše v primeru, da odklanjajo priporočila stroke, čim bolje informirati in prisluhniti njihovim dilemam. Velikokrat to zaleže, je poudarila. Tako je tudi pri odločitvi staršev glede načina prehranjevanja otrok: "Ni vseeno, ali gre za odraslega ali otroka. Pri odraslih velja, da so vegetarijanci in vegani vitkejši od povprečja in da lahko začasno vegetarijanstvo celo pomaga pri zniževanju holesterola. Povsem nekaj drugega pa je otrok, ki ga lahko z veganstvom prikrajšate pri rasti in razvoju. V rastlinski hrani je premalo nekaterih beljakovin in vitaminov, zato je treba ob prehrani brez mesa jemati prehranske dodatke in se predvsem temeljito poučiti. Z rastlinsko prehrano je zelo težko zaužiti toliko beljakovin, kot jih je v kosu mesa."

Sama se sicer še ni srečala s starši, ki bi otroke silili v prehrano brez mesa, se pa spominja najstnika, ki je prišel na pregled skupaj z mamo. Izkazalo se je, da ima ob vegetarijanski prehrani zaradi nedohranjenosti in pomanjkanja elektrolitov upočasnjeno bitje srca, bil pa je tudi telesno šibek. "Oba z mamo sta bila osupla, saj sta menila, da je zaradi takšnega načina prehranjevanja boljšega zdravja. Svetovali smo mešano prehrano, saj je bil najstnik še v obdobju rasti," je povedala Kopčavar-Gučkova. Ob tem se strinja, da bi morali biti v naši družbi bolj pozorni tudi na debelost pri otrocih. Drastični ukrepi, kot je odvzem otroka, se ji ne zdijo sorazmerni, bi bilo pa staršem ekstremno debelih otrok morda smiselno naložiti obvezne delavnice o zdravi prehrani.

"Starši morajo imeti nadzor nad prehrano otroka, hkrati pa njihova svoboda pri odločanju o tem ni absolutna. Seveda pri nas veljata demokracija in svoboda izbire, vendar je vedno treba imeti pred očmi dobrobit otroka. Ta ima pravico do zdravega razvoja. Noben ekstrem se še ni izkazal kot dober, kar velja tudi za prehrano," meni Kopčavar-Gučkova.

Pravica otroka do zdravja in normalnega razvoja je nad pravico staršev do izražanja religije oziroma prepričanja in predstav o tem, kaj je za otroka dobro, je prepričan tudi strokovni direktor ljubljanske Pediatrične klinike prof. dr. Rajko Kenda. "Ne smemo dopustiti, da mu starši škodujejo, pa četudi so prepričani, da imajo prav. Otroke pred samovoljo staršev, kadar je ta očitno v nasprotju z otrokovimi koristmi, ščitita tako konvencija o otrokovih pravicah kot tudi slovenska ustava. Tudi svoboda veroizpovedi je ustavna kategorija, a ima prednost otrokova korist," je poudaril. Zaščita otroka kot avtonomnega bitja je tudi smer, za katero se ob navzkrižju med starševskimi pravicami in otrokovimi koristmi vse bolj zavzemajo pediatrična združenja po vsem svetu, je opozoril.

Kot pravi, se skušajo s starši, ki odklanjajo priporočeno zdravljenje, sicer pogovoriti in jim priti nasproti, pri čemer razmislijo o vsakem primeru posebej. Kadar je ogroženo otrokovo življenje, pa ne pomišljajo in gredo mimo volje staršev, je povedal. Takrat otroku na primer dajo transfuzijo, tudi če starši tega iz religioznih razlogov ne želijo. Nekatere prakse staršev pri otrokovi prehrani pa so lahko tudi zelo škodljive in bi jih lahko označili kot zanemarjanje, ugotavlja Kenda. Če ima na primer otrok pri desetih letih 60 kilogramov ali več, se mu zdi ravnanje staršev ravno tako sporno kot pri podhranjenosti otroka zaradi takšnih ali drugačnih stališč in prepričanj. O drastičnih primerih neprimerne prehrane obvestijo socialno službo ali tudi policijo, je pojasnil, večinoma pa zadostuje pogovor s starši. "Ob takih dilemah je treba upoštevati večinsko mnenje stroke. Seveda velja, da je na internetu tudi za tisočkrat dokazana dejstva mogoče najti članek, ki trdi drugače. Starši zelo redko otroku škodijo zavestno, vendar škodovanje zato ni nič bolj sprejemljivo," je dejal.

Za večje spoštovanje otroštva

Medtem ko se starši o tem, kaj je dobro za njihovega otroka, vse pogosteje in vse bolj samozavestno odločajo sami, strokovnjaki in inštitucije v razvitem svetu vse bolj poudarjajo otrokovo pravico do telesne integritete. Meje, ko ob navzkrižju med različnimi pravicami vstopijo v družino, se znižujejo. Tudi preizpraševanje obrezovanja dečkov iz verskih razlogov, v kar se še donedavna ni nihče vtikal, je v duhu tega časa.

Psihologinja izr. prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič s Fakultete za socialno delo opozarja na prezrt vidik teh razprav: "Svet ni narejen po meri otrok in nikoli ni bil. O otroku odrasli premalo vemo in ga premalo spoštujemo, slišati glas otroka in ga imeti za sogovornika pa je največji izziv tega tisočletja. Znotraj verskih skupnosti teh razprav ni, bi pa morali glas otroka slišati starši, zdravniki, psihologi in pedagogi. Zares videti otroka kot človeško bitje z enakopravnim položajem, ki ne more biti last odraslih, je nova izkušnja in novo učenje. Otrok mora imeti temeljno pravico, da bo v svet vstopal tako, da ne bo ogrožen, pohabljen ali prizadet. Identiteta se gradi na občutku lastne vrednosti." Ko je ogroženo otrokovo zdravje, morajo v to poseči inštitucije, ugotavlja Čačinovič-Vogrinčičeva, kot pravi, pa je še pomembneje odpreti tiste "vmesne" prostore, ko ne gre za ekscese. Vsi starši bi si tako morali prizadevati, da bo imel njihov otrok "vse izbire v življenju" in da bo lahko "razmišljal zase". Razprava, ki se je odprla ob vprašanju obrezovanja dečkov iz verskih razlogov, pa bo po njenih besedah celo nekaj dobrega, če bo vodila k večjemu spoštovanju otroštva.