"Komisija bo izvedla celovito pravno analizo in nato ocenila, ali je Madžarska sprejela ustrezne in konkretne korake za zagotovitev skladnosti madžarske zakonodaje z evropskimi pogodbami," je izjavila tiskovna predstavnica komisije Pia Ahrenkilde Hansen. To se nanaša na neodvisnost nacionalne centralne banke, upokojitveno starost sodnikov in tožilcev ter na neodvisnost organa za nadzor nad varstvom podatkov. Poleg tega je komisija potrdila prejetje odgovorov madžarske vlade na pismo z vprašanji glede neodvisnosti sodstva, ki ga je poslala komisarka za pravosodje Viviane Reding, in na pismo glede medijske zakonodaje, ki ga je poslala komisarka za digitalno družbo Neelie Kroes.
V povezavi s tema dvema vprašanjema bo komisija "na podlagi pravne analize sprejela ustrezne odločitve o tem, ali bodo potrebni nadaljnji koraki", je še pojasnila tiskovna predstavnica. Evropska komisija je tri pravne postopke sprožila 17. januarja in dala Budimpešti mesec dni časa za odgovor. V Bruslju so najbolj zaskrbljeni zaradi neodvisnosti madžarske centralne banke, ki sicer tudi pogoj za evropsko finančno pomoč Madžarski. Novi madžarski zakon o centralni banki namreč po mnenju komisije posega v neodvisnost banke, saj omogoča vpliv vlade na monetarni svet centralne banke, omejuje možnost banke za vodenje zaupnih razprav in uvaja nezakonito shemo osebnih prejemkov guvernerja.
Neodvisnost madžarske centralne banke, ki jo terjajo pravila EU, je pomembna za stabilnost celotne EU, saj je madžarska centralna banka del Evropskega sistema centralnih bank, njen guverner pa ima sedež v razširjenem svetu Evropske centralne banke. Komisijo moti tudi to, da bo po novi madžarski zakonodaji 274 sodnikov, vključno s sodniki vrhovnega sodišča, prisilno upokojenih, kar je v nasprotju s predpisi EU. Nova madžarska pravila namreč obvezno upokojitveno starost sodnikov znižujejo s 70 na 62 let. Poleg tega komisija opozarja na to, da je z novimi zakoni madžarska vlada dobila dodatna pooblastila nad agencijo za varstvo podatkov, kar je prav tako v nasprotju s pogodbami EU. Pravila EU namreč zahtevajo neodvisnost nacionalnih organov za varstvo podatkov.
Držali so se rokov
Prav tako je komisija tedaj od Budimpešte zahtevala, da ji pošlje dodatne informacije o neodvisnosti sodstva. Vse te ukrepe je Bruselj sprejel na podlagi temeljite pravne analize sprememb ustave in novih zakonov na Madžarskem, ki so začeli veljati z novim letom. Madžarska pa je pod drobnogledom Bruslja še vedno tudi zaradi medijske zakonodaje, ker ima komisija pomisleke glede zagotavljanja svobode in pluralizma medijev, zato je Kroesova poslala omenjeno pismo. V teh dveh primerih sicer ne gre za pravna postopka proti Madžarski.
Odgovori po navedbah Budimpešte odsevajo rezultat posvetovanj madžarskih oblasti s komisijo in osebnih pogovorov predsednika vlade Viktorja Orbana s šefom komisije Josejem Manuelom Barrosom. Zdaj pa je po navedbah Madžarske na potezi komisija. Od nje po "dosedanjih izkušnjah pričakujejo objektivno, nepristransko, profesionalno in pravno neizpodbitno analizo". "Madžarska vlada je predana evropskim vrednotam in ostaja odprta za nadaljevanje dialoga z vsemi institucijami EU," so še zapisali v tiskovni službi madžarske vlade v sporočilu za javnost.
