Današnja visoka raven negotovosti in nezaupanja tako po Ropovih besedah besedah omejuje investicije ter s tem zavira rast.
Prav pomanjkanje javnih in zasebnih investicij je po njegovi oceni trenutno ena največjih težav slovenskega gospodarstva. V zadnjih treh letih je namreč njihov obseg upadel za okoli tretjino in za razliko od drugih članic unije se razmere na tem področju v Sloveniji ne izboljšujejo.
Osnovno vprašanje, s katerim se trenutno soočajo vlade po Evropi, je po njegovih besedah, kako ponovno vzpostaviti zaupanje in stabilnost. Pri tem je kot nasvet omenil jasno opredeljene ekonomske in fiskalne politike, hitro ukrepanje in posnemanje dobrih praks iz drugih držav, torej zgledovanje po najboljših modelih.
Trenutne težave območja evra vidi kot posledico pomanjkanja zaupanja v članice in območje kot celoto. Problemi evrske skupine se skrivajo predvsem v velikih gospodarskih in javnofinančnih razlikah med članicami ter v pomanjkanju enotnosti pri delovanju. Medvladno pogodbo o fiskalnem paktu vidi kot prvi korak na poti odprave teh razlik.
Pri tem je pozval tudi k enotnosti znotraj celotne EU, saj bi morali k stabilnosti evra in s tem unije prispevati vse njene članice.
Tudi prvi mož SID banke Sibil Svilan ocenjuje, da je trenutna kriza v evrskem območju predvsem kriza zaupanja, ki ima močne psihološke vidike. Za obnovo gospodarske rasti in vnovično pridobitev zaupanja tujih vlagateljev v Slovenijo je po njegovih besedah treba ukrepati na treh ravneh.
Kot prvo je treba najti nove poslovne modele in spremeniti način razmišljanja ter iz kulture zadolževanja preiti na kulturo stabilnosti in vzdržne rasti. Pri tej prilagoditvi na novo realnost gospodarstvo po njegovih besedah ne bi smelo čakati na državo, temveč ukrepati pri sebi.
Kot drugo bi se moralo slovensko gospodarstvo še bolj globalizirati in diverzificirati ter svoje horizonte širiti zunaj Evrope.
Kot tretjo pot pa omenja spremembo razvojnega financiranja v državi s trenutnega poudarka na nepovratnih sredstvih na kombinacijo povratnih in nepovratnih sredstev, kjer naj bi imela v prihodnje pomembno vlogo prav SID banka.
Krizo sicer Svilan vidi tudi kot priložnost za spremembe, do katerih sicer v dobrih časih ne bi prišlo. Pri tem vidi možnost, da Slovenija izkoristi svoje prednosti. Te se skrivajo v njeni majhnosti, prožnosti, dobri legi in sposobnih ljudeh.
Ustanovitelj in predsednik uprave solkanskega visokotehnološkega podjetja Instrumentation Technologies Rok Uršič je medtem izpostavil, da se zaupanje začne na mikro ravni. Pojasnil je, da imajo v podjetju s strankami zelo tesne odnose, ki temeljijo na zaupanju in sodelovanju.
Tako kot na ravni podjetij pa je tudi na ravni države izgradnja dobrega imena in blagovne znamke naporen posel, ki terja stalno trdo delo. Blagovna znamka temelji namreč predvsem na ugledu in zaupanju, pravi Uršič.
