Dunaj se mu je odrekel leta 1992
Kernstock je bil v času vzpona nacizma in fašizma na avstrijskem Štajerskem zelo čislan pesnik (glej okvir), saj so njegovi verzi opevali veličino nemštva, pozivali so k vojnemu nasilju in hkrati poniževali druge narode, tudi Slovence, ki jim je zameril, da so "okupirali" njegov Maribor. Po njegovi smrti so mu postavili veliko spomenikov, po njem so poimenovali ulice in šole po Avstriji, postal je pomemben simbolni lik nacistov na avstrijskem Štajerskem.
Ko je Nemčija leta 1945 kapitulirala, Avstrija pa se je proglasila kot prva žrtev nacizma, je Kernstock zlagoma začel usihati v pozabo. Hkrati so Avstrijci brez velike naglice sprožali postopke preimenovanja po njem imenovanih ulic in ustanov. Na Dunaju so Kernstockov trg preimenovali šele leta 1992, v Gradcu, v zgornještajerskem Hartbergu in še kje pa Kernstockove ulice še zmeraj kljubujejo civilizacijskim pritiskom.
Šola bo ostala Kernstockova
Te dni je avstrijska javnost poročala, da je godba Kernstock Kapelle iz Hartberga izvedla tajno glasovanje, v katerem je 61 od njenih 100 članov sklenilo, da se bodo preimenovali, ker Kernstock ni združljiv z njihovimi etičnimi načeli. To spoznanje je bilo večinsko sprejeto tudi na podlagi mnenja graškega zgodovinarja Uwea Baura, iz katerega izhaja, da je Kernstock nesporni simbol vojnega hujskaštva in velikonemškega nacionalizma. "V sedanjosti ga v nemško govorečem prostoru cenijo samo še desničarski ekstremisti," je izpostavil Baur.
Teh pa tudi v Hartbergu ne primanjkuje, saj je tamkajšnja osnovna šola še zmeraj poimenovana po Kernstocku in bo "krasila" njeno pročelje. Po besedah tamkajšnjega občinskega referenta za kulturo Ludwiga Robitschka občina ne bo preimenovala šole.
"Ne strinjam se s tem, da se zaradi dnevnopolitičnih razmišljanj izbriše del naše zgodovine. Kernstock sodi v obdobje, v katerem se je pač tako razmišljalo. Iz današnjega vidika je lahko o tem soditi," je za Kleine Zeitung izjavil Robitschko. In je še pristavil: "Do danes je Kernstock še zmeraj častni občan Maribora, letošnje evropske prestolnice kulture."
Avstrijski prafašist v dobri družbi
V Mestni občini Maribor smo preverili, ali ta informacija drži in se je izkazalo, da je Kernstock res še zmeraj častni občan Maribora. Ta naziv mu je leta 1908 podelil tedanji mariborski župan Ivan Schmiderer. Na tem seznamu mu dela družbo še kar nekaj imen, katerih "častnost" je danes v Sloveniji za mnoge vprašljiva. Leta 1962 je postal častni občan Maribora Josip Broz - Tito, sedem let zatem pa še Edvard Kardelj...
