Računsko sodišče je tedaj opozorilo na neučinkovito in neustrezno organiziranje 26. zimske univerzijade, ki naj bi se v Sloveniji odvila januarja 2013. Po mnenju sodišča partnerji v projektu niso ustrezno sodelovali, zato doslej ni bilo primernih aktivnosti pri zagotavljanju potrebnega denarja za načrtovani dogodek. Neučinkoviti so bili tudi postopki, povezani z gradnjo potrebne infrastrukture. Zato so revizorji podvomili o tem, da bo univerzijada, za katero naj bi država odštela 15,5 milijona evrov, prinesla napovedane pozitivne dolgoročne učinke.
Računsko sodišče s kopico pripomb že pri načrtovanju
"Novembra 2010, ko smo opravljali revizijo (objavljena je bila julija 2011, op. p.), smo ugotovili veliko odstopanj od skrbnega in gospodarnega načrtovanja projekta," se spominja Šoltes. "V našem poročilu smo navedli mnogo pripomb na programiranje projekta in na sodelovanje med partnerskimi občinami Maribor, Ruše in Zreče ter državo, podjetjem Univerziada, d. o. o., in Slovensko univerzitetno športno zvezo Susa."
Revizorji so zaznali tudi zelo nepremišljeno načrtovanje virov financiranja. "Če pogledate dokumente organizatorjev, so se vrednosti projektov vseskozi dvigale in padale, v enem trenutku se je znesek celo povzpel za kar 613 odstotkov, in sicer s 53,2 na 319,4 milijona evrov," je izpostavil predsednik sodišča. Zdajšnji skupni strošek univerzijade naj bi dosegel okoli 30 milijonov evrov. Nezanemarljivi so tudi stroški, ki se jih je že do novembra 2010 nabralo za izvedbo univerzijade. Susa je doslej za pripravo kandidature za univerzijado 2011 izstavila za 104.000 evrov računov, za kandidiranje za univerzijado 2013 pa 178.000 evrov.
Kdo je odgovoren za nastale razmere? "Po naši oceni je bila zelo slaba koordinacija in sodelovanje med subjekti, zato so tudi njihove aktivnosti pri določanju odgovornosti, zagotavljanju sredstev ter iskanju ustreznih pravnih podlag za zagotovitev sredstev potekale izrazito neučinkovito. Velika je bila tudi neodločnost pri posameznih dejanjih, kar je projekt postavljalo v negotov položaj, prizorišča so se stalno spreminjala," je odvrnil Šoltes. Opozoril je tudi na dejstvo, da ima država v primeru, če univerzijada odpade, pogodbeno pravico terjati odškodnino od partnerskih občin in od Suse, ki so se zavezale vrniti prejeta sredstva.
Maribor plačal pristojbino, organizatorji pred njim tega oproščeni
Na vprašanje, katera bi bila zdaj najbolj ekonomična rešitev iz zagate, predsednik računskega sodišča najprej izpostavi dejstvo, da je Slovenija že plačala tri milijone evrov pristojbine, kar je daleč najvišji znesek v zgodovini študentskih športnih iger. V preteklosti so gostiteljice bile praviloma oproščene tega plačila, med drugim tudi Torino, Zakopane, Poprad in kitajski Harbin, ki je univerzijado gostil leta 2009.
Šoltesa čudi, da Mednarodna univerzitetna športna zveza (Fisu) tako potrpežljivo spremlja dogajanje v Sloveniji in se vseskozi pusti prepričati s povsem nerealnimi jamstvi organizatorjev. "Očitno njihov interes ni pridobivanje iger, temveč sredstev, zato se postavlja pod vprašaj plemenitost odločitve za kandidiranje za to tekmovanje. Slovenski projekt je namreč daleč od tega, kar bi se pri izvedbi tako velikega dogodka pričakovalo od resnega in skrbnega gospodarja, saj še vedno nima zaprtih finančnih konstrukcij, niti nima pripravljene celotne dokumentacije," je ugotovil. "Zdaj obstaja zelo majhna verjetnost njihove izvedljivosti. Selitev na druga območja, ki se zdaj omenja kot zasilna rešitev, pa še zdaleč ne bo dosegla pričakovanih učinkov."
