Morda bi si tudi človek poleti, ko ga nadlegujejo komarji, moral na telo narisati proge. Žuželke imajo namreč s takim vzorcem težave. Prav zato se je pri zebrah, kot zatrjujejo madžarski in švedski znanstveniki, razvil progasti vzorec. Zaradi načina odbijanja svetlobe so namreč neprivlačne predvsem za obade.
Znanstveniki so naprej ugotovili, da so za obade veliko bolj privlačni konji s temno kot konji s svetlo dlako, to pa zaradi načina, kako se svetloba odbija od površine.
Švedska znanstvenica Susanne Akesson se je nato vprašala, kako obad reagira na površino, ki je črno-bela. Švedski in madžarski znanstveniki so na neki kmetiji zato namestili bele, črne in črno-bele plošče. Te plošče so bile prevlečene z lepilom in izkazalo se je, da je najmanj obadov pristalo na črno-beli plošči, katere vzorec je bil podoben tistemu na zebrini koži.
Znanstvenike je zlasti presenetilo, da je bilo na črno-belih ploščah manj obadov kot na belih. Nato so naredili še tri lesene konje, črnega, sivega in belega, in eno zebro. Rezultat je bil isti, lažna zebra je bila tista, ki je nase privabila najmanj obadov.
Skratka, zebre so razvile svoje črno-bele proge zaradi zaščite pred žuželkami, predvsem pred obadi. Črno-beli vzorci naj bi namreč na te krvosese delovali odbijajoče. Obadi so za večje živali zelo nadležni. Običajno boleče zbodejo, prenašajo bolezni in motijo svoje žrtve, ko uživajo ob dobri paši. Ravno zaradi obadov imajo krave lahko manj mleka.
Dr. Olga Jovanović, naravovarstvenica in ugledna biologinja iz Osijeka, je za Dnevnik takole komentirala odkritje oziroma teorijo švedskih in madžarskih znanstvenikov: "To odkritje je samo še en primer, da je narava izpopolnjen sistem, in kaže, kako pomembna sta naravni izbor in evolucija. Vsi vemo, da v naravi obstajajo živa bitja vseh oblik in barv, a za večino lahko o vzrokih njihovega nastanka samo ugibamo."
Seveda se zdaj zastavlja še vprašanje, zakaj prog na primer nimajo tudi konji in osli. "Treba bo torej dokazati, da so imeli obadi veliko večji vpliv na naravni izbor zeber, kot to velja pri konjih in oslih," je za BBC izjavil biolog Matthew Cobb z univerze Manchester, ki meni, da je dejavnikov, ki so vplivali na nastanek prog na zebrini koži, več.
Doslej je bilo za nastanek prog na zebrah več teorij. Konec 19. stoletja je Alfred Russel Wallace, ki je skoraj hkrati kot Charles Darwin razvil teorijo o naravnem izboru, menil, da se zebre zato lažje skrijejo pred plenilci. Kasneje pa so nekateri znanstveniki menili, da zebre na tak način uravnavajo telesno temperaturo. Sledila je teorija, da si zaradi prog na teh živalih plenilci v čredi zeber težko izberejo posamično žrtev. Obstajala je tudi teorija, da se zebre s pomočjo prog v čredi lažje ločijo med seboj in prepoznajo ena drugo.