Skrivnostna podoba, ki si v zgodnji pomladi prva drzne spopasti se z zimo, je kurent ali korant, grozljivi, a dobri prastari zaščitnik človeka v njegovi borbi z zimo. Kurent, oblečen v narobe obrnjen kožuh, z grozljivo živalsko masko z rilčastim nosom in dolgim jezikom, s kravjimi zvonci okoli pasu in z ježevko v roki, pomeni pradavni poskus človeka, da bi s čarodejnimi sredstvi vplival na dogajanja v naravi. Dolga stoletja poplesavajo skupine kurentov v starodavnem plesnem ritmu od hiše do hiše po štajerskih vaseh. Pred vsako hišo zaorjejo kurenti s plugom brazdo v sneg in med prepevanjem starih pesmi posejejo "repno seme". Običajno je to sicer pesek ali pleve, pa vendar to pomeni setev in izraža kmetovo željo, da bi čim prej oral in sejal. Gospodinja v zahvalo podari kurentom klobase ali jajca. Če bi jih brez daru pustila od hiše, bi kurent prinesel nesrečo živini. In prav ples kurentov bomo lahko te pustne dni občudovali na Ptuju, pa ne samo v najstarejšem mestu pri nas, tudi drugod po naši deželi bodo hodili in odganjali zimo. V Cerknici, ki je tudi zelo znana kot pustno mesto, saj imajo enega večjih festivalov, plesu čarovnic pa se bomo lahko pridružili od jutri pa do 22. februarja. Vsebinska zasnova dogajanja v karnevalskem sprevodu je povezana z nekaterimi motivi iz Valvazorjevih del, nadaljnje z lokalno mitologijo in z liki Frana Milčinskega - Butalci. Seveda ne gre brez čarovnic, o katerih poroča že Valvazor, pa lokalnega mitološkega lika Jezerka. Prizadevni organizatorji poskrbijo tudi za živ prikaz Valvazorjeve grafične upodobitve, kako hudič polhe pase. V Cerknici so poznali v pustnem času tudi masko poganjiča, ki je z bičem v roki hodil po kraju in preganjal otroke. Bil je znanilec pusta, zato je hodil naokoli že na debeli četrtek.

Cerkljanski laufarji in lesene larfe

Zanimive pustne šeme so tudi cerkljanski laufarji. Glavni laufar je pust, spremljajo pa ga šeme, ki nosijo od davnih časov predpisane larfe - maske in obleke ter imajo različna imena. Pust ima obleko pošito z mahom, v rokah nosi smreko, spremljajo pa ga "ta mršljanast", pokrit z bršljanom, "ta stara in ta star", "lamant" s kožuhom, s krzneno larfo in vilami v rokah ter kopica drugih mask. Ta pisana druščina na pustni torek uprizori sodbo. Pust je namreč obsojen, da so po njegovi krivdi preveč pojedli, popili in zapravili, kriv je slabega vremena in še vseh mogočih grehov. Po vsej deželi je bil pust praznik, ko so maškare hodile od hiše do hiše in nabirale dobrote v velike koše. Zvečer tega dne so na vseh koncih goreli kresovi, saj je bilo treba pusta zažgati. Medtem ko so odrasli vaščani ob šalah in smehu ter oblečeni v maškare objokovali pusta, so otroci v ogenj porivali stare metle in z njimi kot z baklami tekali naokoli, opletali z njimi, nagajali in se smejali.

Pravzaprav se bo te dni težko odločiti, kateremu karnevalu oziroma sprevodu se pridružiti. V Prekmurju in na Ptujskem polju bo Borovo gostüvanje in fašenk, lahko gremo na obisk Otepovcem v Bohinjsko dolino ali Škoromatom v Brkine, Pustovom ali Blumarjem v vasi Črni vrh na Nadižo. Prav tako je zgodovinsko znana Rezija. Če pa si kdo želi biti ves črn od pepela, naj pojde k Pepejuharjem (Vrh - San Michele del Carso). Kot pove že ime pustne skupine, je njihova poglavitna dejavnost pri obhodu vasi ta, da prebivalce potresejo s pepelom, ki ga imajo v nogavicah.

Stoletna tradicija v Beljaku in Zmajev festival v Ljubljani

Naši severni sosedje tudi radi rajajo, še posebno radi pa se delajo norce in stresajo smeh koroški "norci" v Beljaku. Ta pustna prireditev ima vsako leto tudi svoj prinčevski par. Svojega princa imajo tudi prebivalci Kölna, ki prav tako pustne dni jemljejo smrtno resno in se na sprevod in dogajanje okoli njega pripravljajo tedne. Pustnemu času pravijo kar peti letni čas. V naši bližini so tudi slavne Benetke in nam vsem znane beneške maske. Obiskovalci se radi zgrinjajo v to mesto na vodi, še posebno ob pustnem rajanju, nekateri pa menijo, da so pregrešno drage, saj so cene spominkov ali mask zelo navite. Tudi na Hrvaškem je kar nekaj znanih prizorišč, kjer odganjajo zimo. Reški pustni festival denimo vsako leto obišče več kot 50.000 ljudi. V naši prestolnici bo Zmajev karneval, v sobotnem sprevodu se bodo tako zvrstile skorajda vse poganske šeme: lauferji, kurenti… Nora rajanja in odganjanja zime so se in se še bodo dogajala torej skorajda v vsakem kotičku naše države in zagotovo bomo našli nekaj, kar nam je pri srcu.