Po v celinskem delu Slovenije najmanj dveh tednih zaporednih ledenih dni, še daljši niz teh sta prekinila dan ali dva pred tem strupeno mrzlim obdobjem, so včeraj ponekod v notranjosti države temperature spet prilezle na ali celo tik nad ledišče. Hja, kakšnega posebnega tajanja še ni bilo videti in še manj občutiti! Bajerji, ribniki, jezera, potoki in manjše reke ter vsaj robovi večjih so še vedno vkovani v led na veselje številnih drsalcev in hokejistov, tudi med slednjimi ne manjka pripadnic nežnejšega spola. Zakaj pa ne bi imeli še hokejistk, če smo si lahko minuli konec tedna v Zgornji Savinjski dolini ogledovali tudi svetovno elito smučarskih skakalk? Kakor koli že, najhujšemu mrazu so šteti dnevi, hladno pa bo še kar nekaj časa, predvsem ob jutrih. Čez dan pa bomo imeli do nekaj stopinj nad lediščem. Kot kaže, bo sneg tam, kjer ga je nekoliko več, večinoma zdržal vsaj čez enotne zimske šolske počitnice in z njim najverjetneje tudi prej omenjeni led. Tako bodo lahko prišli na svoj račun tudi tisti šolarji in dijaki, ki preživljajo počitniški teden na domačem terenu.

Februarja 1952 marsikje čez glavo

In če je zima, kot se šika, je še kje lepše kot doma? Verjetno niso bili takega mnenja naši predniki pred natančno 60 leti, ko nas je doletela zima stoletja. Kaj stoletja, odkar imamo redne vremenske zapiske za Ljubljano, nekje od sredine 19. stoletja, nismo zabeležili toliko snega po notranjosti Slovenije in v zahodnem sredogorju ter marsikje drugod kot prav februarja 1952. Od 12. do 16. februarja tega leta je, s krajšimi vmesnimi sušnimi ali dežnimi prekinitvami, snežilo po vsej Sloveniji (kako prav bi nam prišlo nekaj takratne moče v teh dneh!). Zato so marsikje izmerili najdebelejšo snežno odejo, odkar opravljajo meritve. Tule je nekaj "visokoletečih" primer(k)ov: Ljubljana 146 cm, Planina pod Golico 245 cm, Stara Fužina 263 cm, Rateče 240 cm, Bovec 188 cm, Postojna 94 cm, Nova vas na Blokah 150 cm, Rovte 183 cm, Vrhnika 168 cm, Klenik pri Vačah 95 cm, Celje 78 cm, Rogaška Slatina 75 cm, Mozirje 85 cm, Maribor 88 cm, Šmartno pri Slovenj Gradcu 100 cm, Gornja Radgona 79 cm in Murska Sobota 61 cm. Odveč je pisati o tem, s kakšnimi težavami so se ubadali tedaj (če ste zamudili, si preberite v Dnevniku, ki je izšel minulo soboto…), na pomoč sta prišli tako policija kot tudi vojska, in to prav z vseh smeri, tudi iz zraka.

Dnevi skrčenih teles in šklepetajočih zob

Še pomisliti si ne drznemo, kako bi bilo v takih razmerah danes, ko hočejo imeti nekateri vozniki "speglane" ceste že sredi sneženja ob močnem vetru in izjemno nizkih temperaturah. Prav letošnji nenavadno dolg in sorazmerno pozen niz ledenih dni nas je spodbudil k temu, da smo malo bolj natančno pobrskali po ledenodnevnem arhivu zadnjih treh desetletij (1981-2011) za Ljubljano. Največ ledenih dni (37) smo imeli leta 1996, nič kaj dosti manj pa zaporedoma v letih 1986 (36) in 1985 (31), 20 in več smo jih imeli še v letih 1982, 1887, 1991, 1993, 1999 in 2009. Bolj zanimivi so podatki o številu zaporednih ledenih dni. Največ, kar 20 "v enem kosu", jih je bilo v zimi 1985/86, in sicer v obdobju od 30. decembra do 18. januarja. Po 13 smo jih imeli leta 1986 (od 4. do 16. februarja) in v zimi 1991/92 (od 25. decembra do 6. januarja). Deset in več pa še v letih 1982, 1990, v zimi 1996/97 ter leta 2009 in 2010. Najnižji maksimalni dnevni temperaturi zraka v tem obdobju sta bili izmerjeni 8. januarja 1985, -12,1 stopinje Celzija (-10 stopinj Celzija in manj je bilo še tri januarske dni tega leta!), in 13. januarja 1987 - 11,2 stopinje Celzija. Torej smo jo to pot še poceni odnesli! Vendarle pa je drugo mesto letošnjega zaporednega niza ledenih dni presenetljivo glede na to, da smo ga imeli proti koncu meteorološke zime in ob vsesplošnem trendu segrevanja svetovnega ozračja.