Statistika pravi, da povprečni človek običajni prehlad doživi kakšnih dvestokrat v življenju. Pomislili bi, da ga torej znanstveno in medicinsko povsem poznamo. Pa je to daleč od resnice. Nekaj manj znanih dejstev o običajnem prehladu:

1Povzročajo ga virusi in ga ni mogoče zdraviti z antibiotiki. Pravzaprav pravega zdravila ni. Večina sama izgine po kakšnih desetih dneh.

2Če je človek zunaj, na hladnem, to prav nič ne poveča možnosti pojava prehlada. Celo če bi v snegu stali bosi, z mokrimi lasmi pozimi, to ne poveča možnosti toliko, kot če bi bili v prostoru, polnem ljudi.

3Ko človek ob prehladu kihne, zrak sprosti s hitrostjo do 160 kilometrov na uro.

4Ocenjujejo, da je kakšnih 100 do 200 vrst respiratornih virusov, ki so najbolj pogost vzrok za prehlad. Novi virusi neprestano nastajajo, zato je je nemogoče biti imun na vse.

5Večina zdravil lajša simptome, ne zdravi pa same bolezni. Tako je lahko prehlad krajši, samega virusa prehlada pa bržkone ne onemogočijo.

6Ko človek že začuti simptome, je bil najbrž okužen že dva dni prej. Kakšnih 48 ur je namreč potrebnih, da virus napade celice in da se telo prične odzivati.

7En virus prehlada se lahko v enem dnevu silno razmnoži, tako da jih je na koncu 16 milijonov.

8Tudi vitamin C najbrž ne bo obvaroval pred virusom. Kakšnih trideset raziskav je že pokazalo, da ta vitamin pri večini ljudi ne preprečuje ali zmanjšuje simptomov prehlada.

9Otroci so običajno prehlajeni štiri- do šestkrat na leto. Medtem ko ljudje, starejši od šestdeset let, običajno prebolijo le en prehlad na leto.

10Ta virus je najbolj nalezljiv, tik prede človek začuti, da bo zbolel. Večino okolice človek torej okuži, dan preden prične sam kašljati in kihati. Pri večini ljudi je virus nalezljiv še tri do štiri dni od začetka bolezni.

11Virus lahko preživi na različnih mestih tudi po nekaj ur. Tako se je mogoče nalesti tudi prek telefonske slušalke, računalniške tipkovnice in svinčnika. Zato je pranje rok tako pomembno.

12 Ne drži pa, da kihanje in kašljanje pomaga telesu, da se reši virusa. Če človek preprečuje ali vsaj poskuša zmanjšati ta dva spremljajoča pojava, tako zmanjša možnost, da bi okužil še druge okoli sebe. (kaa)