Jošt Bukovec
Tudi sredi gozda veter ni pojenjal in sneg, ki je padal že celo dopoldne, je vse bolj silil v oči in za obleko, pred seboj globoko v gozdu nad Uršnimi seli na Dolenjskem pa smo slišali nenavadne zvoke strojev in motorne žage. Nekoč so v gozdovih odmevale sekire, ročne žage in rezget konj, le nekaj deset let pozneje pa tudi na Dolenjskem podirajo drevje s sodobnimi težkimi stroji, kot jih lahko pogosto vidimo v tujih oddajah na televiziji. Strojna sečnja je pri nas manj poznana, saj je bila razvita in prvotno namenjena uporabi v skandinavskih državah, vendar njene prednosti pridejo do izraza tudi v našem okolju. Na Dolenjskem te težke stroje do popolnosti obvladata brata Igor in Marko Pranjič.
Podiranje dreves si pri nas še vedno predstavljamo predvsem kot delo sekača, ki z motorno žago v roki podira in klesti drevje, njegov sodelavec pa ga z gozdnim traktorjem vlači do mesta za spravilo. Večja varnost delavcev, manjša obremenitev za telo, možnost dela v vseh vremenskih razmerah in celo nočno delo pomenijo na letni ravni izjemno razliko v primerjavi s klasično sečnjo - dva stroja (podiralnik in posredovalnik oziroma "harvester" in "forvarder") na letni ravni predelata 20-25 tisoč kubičnih metrov lesa, kar ustreza delu petih ekip klasične sečnje.
Zahtevno usposabljanje
Strojna sečnja pri nas skriva še zelo velik potencial. Razvita je bila za golosek, pri čemer delavci določeno območje popolnoma očistijo vsakega rastja. Pri nas so takšni posegi zaradi trajnostnega gospodarjenja z gozdom prepovedani, zato mora biti strojnik na podiralnku pozoren tudi na drevesa, ki niso namenjena poseku. "Že z opazovanjem njegovega dela se hitro loči dobrega strojnika od slabega. Dober strojnik je previden in zelo pazi, da ne poškoduje drugih dreves, hkrati pa odkazana drevesa podira v takšnem zaporedju, da olajša delo sebi in sodelavcu na posredovalniku, s katerim se hlodovina vozi iz gozda. Neodgovoren strojnik pa lahko povzroči pravo katastrofo," je razložil Andrej Klemenc, ki vodi strojno sečnjo GG Novo mesto.
Morda se sliši preprosto, a pot do dobrega strojnika ni lahka: "Fantje se najprej eno leto uvajajo na posredovalniku, kjer dobijo občutek za prostor, vožnjo in podobno. Po tem obdobju so pripravljeni za podiranje, a le na lastno željo. Pa še takrat ni konec - za dobrega strojnika so potrebna vsaj tri leta," še doda Klemenc, ko od daleč opazujeva delo obeh strojev.
Podiralnik se je ustavil, iz kabine dvajsettonskega stroja pa je skočil Marko Pranjič in nas povabil na ogled velikana. "To so ročice za premikanje roke, s tem nadzorujem glavo za podiranje, tukaj so vzvodi za premikanje stroja," je razlagal množico ročk in gumbov Marko Pranjič. S strojno sečnjo se ukvarja četrto leto, pa ga kaj še vedno preseneti: "Najtežje je dobiti nazaj občutek po odsotnosti zaradi dopusta ali bolniške, kot da prsti spet rabijo nekaj časa, da se navadijo na pozabljene gibe." Ogrevana kabina je opremljena celo s tiskalnikom in računalnikom, saj slednji beleži vsako odžagano drevo in sproti računa vsoto opravljenega dela in povprečje.
V dežju, snegu, soncu in temi
Strojno sečnjo težko ustavi celo višja sila. Delo je možno v dežju, snegu, vetru in mrazu, vendar morajo v teh razmerah posebej poskrbeti za manjšo obremenitev tal s strojem.. Stroji brnijo dobesedno od zore do mraka, saj prva izmena z delom začne ob šestih zjutraj, druga pa stroje ugasne šele ob osmih zvečer. Obstajata le dve težavi, pravijo sogovorniki - v takšnih razmerah priti na na "šiht" in potem še pot domov, ki je bila lani ob nekem celodnevnem sneženju zares pod vprašajem. V enem dnevu je namreč zapadlo več kot pol metra snega, zaradi česar dela niso prekinili, je bila pa vožnja po gozdni cesti domov poseben podvig.
Potencial strojne sečnje pri nas pride do izraza predvsem takrat, kadar stroje uporabimo na področjih, kjer se zahteva čiščenje večjih gozdnih površin. Pri pripravi trase daljnovoda ali avtoceste takšni stroji pokažejo svojo vrednost, po drugi strani pa nosi ta sečnja v našem okolju pomen zaradi drugih dosežkov. Stroji preprečijo marsikatero resno poškodbo pri sanaciji posledic snegoloma ali vetroloma, kar so dokazali tudi leta 2008 po poletnem vetrolomu na Črnivcu. Polomljene viseče krošnje so predstavljale resno grožnjo sekačem, zato so z njimi hitro in varno opravili strojniki.
Ne glede na to, da pri nas zaradi drugačnega načina dela in potreb okolje za strojno sečnjo morda ni najbolj primerno in je ta celo tarča različnih napadov stroke in laikov, Andrej Klemenc ne dvomi v njeno prihodnost: "Strojna sečnja je prihodnost, pa naj trdimo, karkoli želimo. Ljudje so se razburjali, ko so konje zamenjali traktorji, pa spet, ko so te zamenjali gozdarski zgibniki. Tudi sedaj je podobno, nekateri se razburjajo zaradi novosti, ki je sploh ne poznajo dobro. Ampak ko potegnemo črto, je jasno - razvoj mora iti naprej."
