Anonimni so bili dokaj dejavni pri izvajanju DDoS napadov in razobličenju spletnih strani, s katerimi so onemogočili delovanje spletnih strani posameznih političnih strank, Sazasa, Občine Ljutomer, revije Reporter, Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in druge. Pri nekaterih so izkoristili luknje v neprimerno razvitih spletnih aplikacijah, v katere je mogoče podtakniti sporočilo (cross-site scripting op.p.), ki se nato izpiše kot del spletne strani.
Hektivisti, ki so na napadenih straneh puščali pozive na ponovni protestni shod proti spornemu sporazumu Acta, bi lahko manj pazljivim posameznikom zadali precej boleč udarec z objavo članov ZPS in njihovimi gesli za dostop do članskih vsebin – objavljena gesla so bila sicer šifrirana, vendar jim jih je nekaj že uspelo razvozlati. Na srečo pa je šlo za numerična generirana gesla, ki jih člani uporabljajo zgolj za dostop do vsebin na ZPS, kar pomeni, da ne more priti do zlorabe premalo pazljivih uporabnikov, ki isto geslo uporabljajo za več spletnih računov na različnih mestih – na primer še za predal elektronske pošte, spletno bančništvo, facebookov profil in drugo.
Na prvi pogled še bolj odmevna akcija Anonimnih v zadnjih dneh je njihov napad na vladni spletni strežnik, od koder so prepisali in nato objavili podatke o internih IP-naslovih, imenih zaposlenih, vsebino elektronske pošte za podporo uporabnikom na spletni strani Overitelja digitalnih potrdil na ministrstvu za javno upravo in celo podatke o digitalnih certifikatih. Prav podatki o digitalnih potrdilih so se najprej zdeli precej velik "ulov" Anonimnih, a je Božič danes za Dnevnik povedal, da gre pri objavljenih podatkih o certifikatih zgolj za javno dostopen seznam že preklicanih digitalnih potrdil. "Kar pomeni, da nimajo dostopa v sistem za izdajanje certifikatov in se z njimi ne morejo lažno predstavljati," nam je pojasnil Božič.
Slovenski člani Anonimnih med tem napovedujejo nove akcije: "S tem smo pokazali, da lahko in da bomo naredili vse, da preprečimo popoln nadzor nad nami," sporočajo digitalni uporniki proti cenzuri in nadzoru spleta.
V prihodnje bo njihove aktivnosti na spletu pozorno spremljala tudi policija. Nuška Tavčar z generalne policijske uprave nam je pojasnila, da policisti ovadb ali prijav zoper skupino Anonymous niso prejeli, vendar so že poročanja o njihovih napadih dovolj, da se lotijo preiskave in po potrebi tudi sprožijo predkazenski postopek, saj je napad na informacijski sistem uradno pregonljivo dejanje. "Policija je v zvezi z napadi že izvedla določene preiskovalne aktivnosti za zavarovanje okoliščin, ki bi lahko bile pomembne za morebitni kazenski postopek," nam je danes povedala Tavčarjeva.
